Moj 4 letni fantek ,noče in noče jesti komaj kaj v njega ;porinem: malo je in pove da je trebušček pol in da nima več prostora .ampak kak je lahko od dobesedno nič sit? spije pa ogromno saj mu pri kosilu ne dajem pijače med jedjo da se trudim da bi več pojedo,sladkarije mu omejujem...sem razmišlala če se obijo kai nadomestki ki bi mu spodbbudilo tek...sicer je zdrav velik ampak tak da bi mu lako rebra preštela...

Verjetno je tukaj težava. Sicer pa če je zdrav,lepo napreduje ni nič narobe. če spije ogromno je treba tekočino omejit.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moja mlajša tudi ni hotla jest nič nič nič, spila je pa ogromno. Ko sem tekočino malo omejila (vsaj pred obrokom da ni pila), je bilo boljše. Je pa na splošno manj ješča, raste pa vseeno in zdrava je.
Dobijo se razni sirupi za apetit. Mislim, da je eden Bimbi apetito al neki takega, v lekarni vprašaj. Ali pa Pikovit baje da vzpodbuja apetit. Vitamini v glavnem.

če ni podhranjen se ne sekiraj. naša tudi živi bolj od zraka, pa ni (pre)suha in je konkretno živahna. jaz sem nehala o tem premišljevat - če je z njo zdravstveno vse ok, pol je že v redu.

punce bom probala jaz ta sirup bimbi,pa bom vidla pa vam javim....

Prosim samo ne siliti otrok s hrano. Sama sem bila do 3 leta starosti kar lepo zalita, ko me je mati dala v vrtec se je zgodba zelo obrnila. Kar se spomnim iz otroštva, je to, da sem morala v vrtcu sediti za mizo dokler nisem pojedla,če sem pa kaj pustila mi je pa vzgojiteljica prijela usta in začela tlačit vanje. To, da je moj jok ni niti malo ganil. Skratka hrana se mi je zagabila še danes mi mati pravi, da sem zbirčna! Ne bi bila,če me ne bi silili v vrtcu s hrano! Otrok, ki lepo napreduje v svojem razvuju je čisto zdrav ne glede na to koliko poje, če bi bil lačen bi sigurno povedal 4-letniki znajo kar dobro čeblati že

Noben sirup  mu ne bo pomagal,če ne boš omejila tekočino.

kaj pa pije? če pije mleko in sadne sokove je to kalorij malo morje, poleg tega pa tudi konkretno zapoljnen trebušček. in če pije tega ogromno potem itak ni lačen. moje smrklje sta delale isto. teleščki pa niso bli prav nič podhranjeni vidt :) tko, da nehal smo kupvat vse sokove/cedevite/malinovce. mleko oz benko je za večerjo in zajtrk. en čas je bila velika kriza doma, vreščanje in prerekanje, da ni nič za pit. no zdaj počasi se navajata, da pijeta vodo, ko sta žejni, ne nalivata se pa več, ker voda pač ni slastna kot sok. in za kosilo sedita a mizo in pojesta kar je za kosilo. kakor je zraven kosila sok - recimo na kakem pikniku, gremo pa "lačni" domov :S

naša tudi veliko pije, samo ne mara preveč sokov in malinovcev (razen če ji dam kdaj kak 100% sok namesto sadja) in pije skoraj samo vodo. konzumira kot ptič, pa ji vseeno ne bom omejevala tekočine. zakaj že?  je pač žejna in bogpomagi, ne je ravno veliko. še enkrat - če je vse ok in ni podhrajena (to ti pediater lahko pregleda otroka), NI potrebe po omejevanju tekočine (ali moram napisat vode? ) in siljenju konzumiranja hrane.

Jst se ob svojih dveh sprašujem, če odrasli preveč pojemo .

mateyka če otrok ogormno popije in zaradi tega posledično ne je tako kot bi moral je seveda potrebno omejiti tekočino.Nihče ni napisal naj otroka sili jest,ampak naj omeji tekočino ,če res ogromno popije

Doll, če ni podhranjen in ni lačen - zakaj? fali mu nič. torej?

Mah falila si itak že v startu. Prvič, s siljenjem si mu uničila vse naravne radarje, s katerimi je bil rojen in s katerimi je znal regulirati kaj potrebuje in kaj ne. Drugič, štiriletnega otroka se ne pita, ampak naj je sam. Tretjič, praviš da je zdrav in velik, torej kaj za božjo voljo tebi ni jasno? A ko bo pojedel točno odmerjeno količino ki si si jo ti zamislila, bo pa v redu al kaj? Koliko otrok poznam, ki zmažejo celo porcijo zelenjave in sadja vsak dan, pa so vseeno bolni celo zimo!

Dobro, sem malo slabe volje danes, ampak res me razjezite s takimi forami no! Naša dveletnica tudi poje par drobtinic in je sita. Pa zato ne tekam za njo, jo ne silim, jo ne prepričujem, ji ne omejujem ničesar. Enostavno vprašam jo kaj, če in kdaj bo jedla. In zdrava je kot riba že odkar je na svetu.

Saj niti ne more biti lačen,če je želodec poln tekočine. Vsak P ti bo isto rekel kot jaz.
Sicer pa je meni vseeno za tvojega otroka. Zaradi mene lahko spije tudi 3 litre in poje samo 4 žlice na dan. je tvoj otrok in ne moj.

Madona, smo zajedljivi!

Ni potrebe, veš. Sem še ena v klubu tistih, ki jim otroci ne jejo nič. Če rečem nič, je to nič!
Spil bi sok, ja, nacejal bi se z mlekom, a ne dovolim.
Jaz tudi vidim, da moje dete zelo malo je, vidim tudi, da je vseeno v redu razvit in prav takšen kot vrstniki. Ampak veš kaj?? Sekiraš pa se. Ni fajn, ko otroku ponudiš nekaj, kar je imel še teden dni nazaj zelo rad, pa ti reče da ne more. Vseskozi je prisotna skrb, zakaj tako malo poje. Torej se ni treba s takim "tonom" javlajt, jaz razumem mamico, da jo skrbi.

Zanimivo. Mogoče je pa tu moja napaka- pri nas pač jaz povem, kaj bomo jedli :) Če bi spraševala sina, bi imeli vsak dan špagete.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

jaz sem se tudi do drugega leta. potem sem se pa nehala. enostavno se mi ne zdi zdravo, da se sekiram za neki kjer ni problema ampak je to moja percepcija - da za moje pojme premalo poje. pač, bo pa pojedla čez cel dan toliko kot po moje Nikola samo za malico. če zaradi tega ne trpi in je zdrava - zakaj bi se? moraš malo odklopit to skrb kjer ni potrebna imho.. stvari se spreminjajo in čez nekaj let bo vse drugače.. treba se je prizemljit in ne videt v neki naši percepciji alfa in omego pravega prehranjevanja. bottom line - če je otrok zdrav in ima na voljo zdravo hrano, se ne sekirat. koneckoncev je zdrav, to ne smeš pozabit pri tej zadevi.

Podpis pod mateyko.
Izgleda, da je to spet  ena faza, ko čez noč nečesa nima več rada. Ne da ne mara, ampak nima več rada (in ima rada nekaj drugega). Meni je to zadnja stvar, za katero bi se sekirala, ker je generalno zdrava. Pa še vrtcu je vse, doma pa izbira tisto, kar ji najbolj diši. Ne vidim ovire, da ne bi skuhala nekaj, kar je dobro (tudi sebi kuham dobro, in ne samo zdravo).

Naša starejša poje pri kosilu en krompirček in en košček mesa. To je njeno kosilo. Tudi ostali obroki so podobno "bogati". Je normalna 5-letna punca.
Mlajša poje toliko kot jaz, vse obroke, ni hrane, ki jo ne bi pojedla.

Dva otroka v družini, a popolnoma različne potrebe. Fali pa nobeni nič ne.

S hrano ne silimo, kar je skuhano za kosilo, dobita na krožnik, kaj od tistega pojesta je njuna stvar. Velja pa pravilo, da vsako hrano vsaj probamo - ni torej apriori pačenja, fuj, tega pa ne maram. Za ostale obroke jima dam na voljo tri stvari, sami izbereta, kaj bi jedli, oziroma starejša si gre sama iskat v hladilnik. Poje 5 žličk jogurta in je zanjo dovolj. Tamala pa 2 deci in kos kruha zraven.

Večina otrok ima naravno prirojen občutek za hrano, znamo pa starši to pokvarit tekom odraščanja.

I don't see what's wrong with that Sofia Loren pravi, da vse, kar vidimo, je iz špagetov;) Pa tudi ne zgleda slabo (za svoja leta) ali podhranjeno .


Pa tudi s tem ne vem, kaj bi bilo narobe .

No, mojidve jesta ko kobilici, sta pa suhici na kvadrat, obe daleč pod normalo in pod spodnjo dovoljeno mero. ja, kaj naj? Jesta radi, jesta veliko, pač nista debeluški oz. sta suhici - v življenju v naši kulturi zato ne bosta glih trpeli . Mi je pa jasno, kam vse gre - pač vse pokurita, saj nista 5 sek. na miru...
Zdaj sem recimo naredila lazanjo v kvadratnem pekaču s stranico 20 cm in sta je malidve zmaznili polovico (drugo pol pa jaz) - to ni glih mali kos za otroka... Pa sta danes že jedli palačinke za 1. kosilo, pa vmes še eno ornk kupo domačega sladoleda (ki tudi ni glih brez kalorij, sploh ne v naših procijah, hehe) in seveda zajtrk (kruh, šunka od dedija in sir) in prvo malico (skutica). Ampak suhi pa obe ful, tamala sploh! jasno, da ves čas mal čekiraš, a rasteta, a se redita itd... Ampak če se začneš ornk sekirat, lahko otroku samo priskutiš to, kar bi mu rad naredil zanimivo.
Res je pa, da malidve pijeta samo vodo in nesladkan čaj, pa včasih kako cedevito; razen na obiskih in kadar nam obiski prinesejo kak sok. In zato pač pijeta, ko sta žejni (dotikrat), ampak spijeta vedno malo in zato nimata polnih želodčkov od sokov (ker gosti sok je kr ornk obrok, če ga dosti popiješ, pa tudi navadni sokovi majo precej cukra not - pri nas svojo kvoto pač rajši pojemo v sladoledih, pecivih, tortah... )

jaz svojidve dostikrat vključim v izbiro kosil: recimo danes sem ju vprašala, ali bi imeli spet lazanjo ali rajši navadne testenine (lazanjo, sicer drugačno, ampak vseeno smo namreč jedli že včeraj). Pa sta zbrali lazanjo in jo zmlatli ko ništa. pa v samo pripravo ju tudi dostikrat vključiva - oz. morala bi rečt, da se sami vključita, ker to dejansko večinoma ni planirano, to se onidve odločita, da bosta "pomagali" . probaj, škodit ne more na ta način so veliko zbirčnežev ozdarvili;)


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

po vsem prebranem, sploh ne vem kaj naj rečem... imam otroka, ki mi je že porodnišnici dal vedeti, da bova imela pri prehranjevanju bitke in je danes pri 3. letih sposoben 3 dni na mizi samo gledat bonbone in piškote... kaj hočem povedat, eno leto sem se sekirala, P me je sekirala, pa kaj naj, naj mu cevko v želodec napeljem in ga tako futram, da bo širni svet in jaz zadovoljen... zadevo sem zaključila, ne sekiram se več, enkrat hvala, če ješ, dvakrat, če ne... a dete? suh in dolg, živahen in navihan... njegova najljubša hrana je pa rdeča pesa, kumarice in paradižnik v malih količinah, mesa pa skoraj ne povoha (v vrtcu ga še nahecajo za kakšen košček, doma pa redkokdaj pokaže voljo zanj), najraje pije vodo... in res, dokler ne bo zaradi hrane bolehen, se nima smisla sekirat... raje mirno uživam z njim in v njegovem otroštvu...