Pozdravljeni!

Prosim za izkušnje in nasvete glede selitve v tujino. Dobila sem ponudbo za delo v tujini za 4 leta in ob prihodu nazaj me čaka delavno mesto. Zdaj se pa pojavi problem, imam 5 letnega otroka, z njegovim očetom ne živiva skupaj. Imava urejene stike in preživnino. A je sploh mogoče takšna selitev z otrokom glede na toda ima pravico do stikov?

Z njim se še nisem pogovarjala, ker sem to izvedela šele sedaj, pa na splošno me zanima če imam to pravico naredit, preden mu kaj rečem.

Veliko razlogov je za kaj bi se selila, tudi za to da bi nama zagotovila materialno varnost, po drugi strani pa otroka odpeljem od očeta in ostalih sorodnikov.

Že sedaj ima malo stikov z ostalimi sorodniki, saj so daleč stran in navadno je na 14 ni pri očetu 1x na mesec pa greva obiskat moje. Če se odseliva v tujino bo še manj teh stikov.

Sem pred veliko odločitvijo in prav bi mi prišle vaše izkušnje ali pa ideje.
Vem, da se bom morala na koncu jaz odločit, pa vendar so vsi predlogi in pogledi dobrodošli.
 

pogovori se z očetom.

po eni strani bi jaz šla. iz razlogov, ki jih navajaš.

po drugi strani pa premisli: ni lahko biti sam v tujini z otrokom. veliko mojih znancev, ki so sami v tujini (v paru!) jamra, kako je težko z varstvom in vso organizacijo. in nekateri so se zaradi tega tudi vrnili, kljub temu, da imajo zdaj slovenske plače.

je pa verjetno tudi veliko odvisno kam greš in kakšno delo bo.

ampak glej tudi tako, da boš ti verjetno odsotna cel dan, otrok pa prepuščen tujcem.

to pa je razlog, zaradi katerega jaz sigurno ne bi šla.

_____________________________

...vox populi...

se podpišem pod rijo

Tudi jaz se zelo strinjam z rijo, najprej pa absolutno pogovor z očetom.

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

pogovor z očetom, kar so tudi ostale povedale, takoj ko prideš gor, moraš sporočiti naslov kje si, kontaktne podatke. Glede na to da smo v EU, in da so letalske karte do veliko držav kar poceni, bi moglo bit uredu. Še posebno če imaš dobre odnose z svojim bivšim.

Jaz sem živela pol leta sama z tamalim v VB, preden sem se preselila mojemu, samo pri meni je bil velik minus da nisem imela zagotovljenega šihta. tako da je to tvoja velika prednost. Razloži njegovem očetu da mu ni treba nič skrbeti, ker imaš že vse urejeno oz. boš tudi uredila stanovanje preden začneš šiht.


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Brez ocetovega dovoljenja in zagotovljenih stikov v tej drazavi, ne bos mogla nikamor iz Slovenije.

On ti placuje prezivnino, imata urejen nek vzorec kolikokrat je z otrokom, tvoj odhod v tujino, bo ocetu "prinesel" le prikrajsanost kar se tice videvanja in komuniciranja z otrokom.

Oce lahko zahteva, ob morebitnem strinjanju, da gre otrok stran za stiri leta, da vse nastale potne stroske, ki jih je imel zaradi videvanja svojega otroka, krijes ti, ker ti bos tista, ki je otroka odpeljala stran in ne on...



_____________________________

16.6.2009 dobili prvi zobek ...

Ne drži.

Kakor sem jaz razumela avtoričin post, je ona otrokova polna skrbnica (nimata skupnega skrbništva), otrokov oče pa ima dolžnost plačevanja preživnine in pravico do stikov (in oboje tudi izpolnjuje/izvršuje). V Sloveniji (nenazadnje smo še vedno državljani SLO in šele nato EU) ni zakona, ki bi skrbniku (ki je povrhu vsega še biološki starš) prepovedoval selitev, skupaj z otrokom. Prav tako ni zakona, ki bi določal, v katero državo se smeta skrbnik in otrok preseliti. Veliko priročnejše je, če ostaneta v EU, vendar zakon dovoljuje tudi selitev na Papuo Novo Gvinejo, če skrbnik tako želi. Zakonski omejitvi sta samo dve: skrbnik mora otroku zagotoviti civilizirane življenjske pogoje (pa še življenju na Papui bi znali reči, da je samo drugačno, ne pa necivilizirano) in drugemu biološkemu staršu (v tem primeru očetu) je treba sporočiti novi naslov bivališča (kontaktni podatki niso zakonsko obvezni, torej npr. GSM ali e-mail, so pa seveda priporočljivi). In skrbnik mora še naprej omogočati in dovoljevati stike z otrokom drugemu staršu. To je na kratko vse, kar pravi slovenska zakonodaja (in najbrž tudi evropska ni bistveno drugačna).
Oče seveda lahko začne v tem primeru (po domače povedano) "srat", vendar dvomim, da ima kakršnekoli možnosti, da bi sodno preprečil selitev ali da bi dobil skrbništvo, v kolikor so zgoraj omenjeni pogoji izpolnjeni.

Kar se pa tiče vprašanja - selitev da ali ne... po mojem mnenju da, v kolikor boš imela urejeno varno varstvo za otroka in v kolikor smatraš, da bo 4 leta tujine koristilo kasnejšemu bivanju v Sloveniji. Za stike praviš, da jih imate že tako ali tako malo... no, v tem primeru bi jih bilo še manj, ampak če se imate radi, bi bili pa toliko kvalitetnejši. In ker ne greš na Papuo, lahko vsaj letni čas 1x prideš v SLO.

Drzi, pa se kako drzi...

_____________________________

16.6.2009 dobili prvi zobek ...

Kje to pise  

_____________________________

16.6.2009 dobili prvi zobek ...

Nimava skupnega skrbništva, on ima napisane obiske vsak drugi vikend. Stike bi še vedno lahko imala, vrjetno manjkrat pa takrat za več časa skupaj. Bom vprašala očeta kaj misli, vendar koliko ga poznam bo rekle naj otrok ostane pri njem, to pa ne pride v poštev. Nobena zadeva ni toliko vredna, da bi zaradi tega prikrajšala otroka da ne bi bil z mano.
S tem, da bi šla v tujino mu nočem škodit, saj bi s tem škodila samo otroku, vendar pa razmišljam kaj narediti, ker se je ponudila dobra priložnost.

Tu imam službo za nedoločen čas, povprečno plačo, tako da lahko živim koliko toliko normalno življenje, ne morem pa si privoščiti recimo nakupa nepremičnine in pomeni, da bova še naprej v najemu v garsonjeri. V tujini bi najela večje stanovanje, saj mi bi ga plačala služba, takoj plus saj bi imel otrok svojo soboo, ki si jo zelo želi, vendar trenutno ne morem najeti večjega stanovanja.
Z delom v tujini bi lahko kaj prihranila in seveda bi šla delat to kar sem si vedno želela. Ponudila se mi je dobra možnost. Če ne bi imela otroka bi že pakirala . Tako pa razmišljam kaj narediti, da bo najmanj stresno zanj.

Pojavlja se veliko vprašanj, bom malo prespala in razmislila in se potem odločila.

Še kakšen nasvet je dobrodošel.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Sama najbolje veš, kakšnega značaja je tvoj otrok.

Načeloma so otroci prilagodljivi in se lahko učijo jezikov, ampak ob selitvi v tuje okolje potrebujejo več podpore. Če boš imela ti ubijalski delovni čas in bo otrok vseskozi pri tujih ljudeh, najbrž zanj ne bo dobro. Kakšno varstvo boš imela na voljo in v kakšno šolo bo otrok kasneje zahajal? Npr. če bo šel v mednarodno šolo (kamor hodijo otroci diplomatov ipd), je čisto nekaj drugega, kot če bo šel v lokalno šolo.

Z otrokom bosta prispela v tujino približno eno leto preden bo šel v šolo in v enem letu se da naučiti jezika in v šoli naj ne bi imel težav, sploh če bo to šola s posluhom.  Če boš imela torej na voljo tako varstvo in družbo (morda so tam tudi kakšni sodelavci z družinami iz Slovenije, ki bodo lahko pomagali) in dovolj časa za otroka, s katerim se boš morala, dokler se na nauči jezika in privadi, intenzivno ukvarjati, potem pojdi. Taka pozitivna izkušnja otroku lahko le koristi, naučil se bo jezika, dobil izkušnje.

Ko se bo naučil tujega jezika, boš morala tudi poskrbeti, da ne bo pozabil slovenskega, saj ga čez štiri leta čaka še en kulturni šok - selitev nazaj, kar zna biti lahko bolj problematično, kot selitev tja. Otrok bo navajen neke šole, sklenil bo že prva prijateljstva, navajen bo neke določene kulture in običajev, potem pa nazaj v slovensko okolje, ki ne slovi kot najprijaznejše.

Ampak da se. Poznam družino, ki se je priselila iz Avstrije.Mož iz Gorenjske, zaposlen v Avstriji, žena Avstrijka, nameravali so vse življenje ostati v Avstriji. Zaradi materialnih razmer so se na hitro odločili, da gredo živeti v Slovenijo in ko so prišli, niso niti žena, niti oba otroka znali besedice slovensko. Žena je potem delala v kuhinjah, da se je priučila jezika, otroka pa sta v šoli štartala en razred nižje, kot bi sicer morala. Imela sta čudoviti učiteljici, ki sta pomagali in hitro sta se naučila jezika, premagala ovire in se popolnoma prilagodila temu okolju.

Odvisno je torej od značaja otroka in možnosti, ki jih boš zanj imela v tujini. Ob pravilnem pristopu bo otrok lahko imel celo veliko koristi - poznal bo to tujo državo in dobro obvladal ta tuji jezik ter razširil obzorja.

Če oče otroka videva enkrat na 14 dni, kakšnih posebnih travm na tem področju ne bi smelo biti. Se znajo pa taki tipi naprdniti in se osredotočiti na lastninsko pravico in iz čistega inata narediti celo štalo. Kako bi on imel otroka, če pa ga že zdaj obišče samo vsake dva tedna?




_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

In meni se zdi prav, da tako drži ali pač ne??

Jaz bi bila takoj za, je pa tvoja odlocitev odvisna od vec faktorjev.

Od tega, kako se znajdes tukaj. Ali laufa babi&dedi servis ali se znajdes sama. Varstvo v tujini, sploh v vecjih mestih, zna biti zelo drago, tako vrtci kot dodatne popoldanske ure. Kaksne moznosti vidis tukaj?
Je pa tako, da otroci spremembe dobro sprejemajo, bistveno bolje kot odrasli, ce prvic ti ne kompliciras in selitev vzames kot dano dejstvo, in ce se ti spremembe veselis-tudi otrok cuti, da si zadovoljna in skoraj ni mogoce, da bi ne sodeloval.

Sama ne bi kaj dosti pomisljala, ustavila bi se prej ob logistnicnih vprasanjih, med drugim tudi tem, kako bo videl oceta. Samo se ne bi pustila manipulirati (od oceta), kako lahko grem in ga on ne bo videl (najverjetnejsa opcija nasprotovanja), ampak bi mu kar predstavila dve, tri variante.

Ne vem, kaj ti naj rečem. Mislim, da si zelo pogumna. Razmisli predvsem, kam boš dala otroka v varstvo, posebej na začetku, ko še ne bo obvladal jezika. Resnično težka odločitev. Ti pa privoščim, da greš in na novo zaživiš. Malo prej si organiziraj, kako boš uskladila službo in otrokove potrebe tudi kadar bo bolan. Posvetuj se s svojimi domačimi, če bi ti oni lahko prišli mogoče v skrajni sili na pomoč... Ne vem...
In v katero državo bi se naj odselila?