No, saj ne vem če sem dala pod pravi forum tole temo, ampak vseeno...
Drugo leto Marca pričakujeva s fantom . Vesela, polna pričakovanja, skratka življenje se nama bo obrnilo na glavo in upam da v + smislu. In kje je tukaj problem?
No, problem je v meni in v selitvi od doma. Problem je, ker sem tako grozno navezana na dom, na moje starše, hišo, domačo vas, da zmeraj ko pomislim, da se bom morala preseliti k fantu, kjer si zgoraj v njihovi hiši izdelujeva stanovanje, planem v  jok. Selila se bom 20km stran, prav tako v hišo, prav tako v podobno vaško okolje kot sem ga navajena, vendar nisem vesela, še celo depresivna postanem ko samo pomislim na to, kljub bebiki, ki jo nestrpno pričakujem. Sploh ne vem kaj naj naredim...selitev prelagam iz meseca v mesec, ampak vem, da na koncu bom morala it, ker pri nas tako ali tako nebi mogla biti, ker imam mlajšega brata in sestro in kljub veliki hiši ni dovolj prostora. Z njegovimi se razumemo tako...za silo, problem je pa še ta, ker bova še nekaj let v najinem stanovanju zgoraj morala prenašat njegovo sestro in fanta (btw oba sta stara čez 30 let in se nikamor ne spakirata), s katerima se tudi (ne po najini krivdi) ne razumeva ravno super. Skratka...sem tak občutljiv človek, ki nikomur nebi skrivila niti lasu, šla pa bom v okolje, kjer so sama podtikanja, hinavščina, opravljanje...

Draga Anya 984, zavoljo sebe, svojega otroka, vajine ljubezni....ne pojdi k njemu! Najdita si najemniško stanovanje, ker glede na napisano, ti bo prekleto žal. Saj verjetno bereš teme pod eno streho s taščo...Če je razumevanje z vami že sedaj na takem nivoju, bo s prihodom otroka še huje.

Kar se tiče navezanosti na tvoje. Saj se boš navadila biti od doma, ampak le takrat, če boš šla nekam, kjer boš srečna. Bog ne daj k fantovim domom. Resno!

_____________________________

Daj, preberi si še enkrat, kaj si napisala in kam rineš...Direkt v težave. Vse ti je že jasno, kaj in kako bo, pa vseeno imaš namen iti tja živet...Daj, no, bodi prosim odgovorna ženska, pa še mamica boš postala!

_____________________________

strinjam se s predhodnicama.
imam pa nekaj vprašanj.
s svojim fantom se sploh nisi še o tem pogovarjala? 
če sta se, kaj on pravi na vse skupaj oz na tvoje občutke - kako sam vidi oz. gleda na celotno zadevo? če ti je tako, kot praviš, si to najbrž slutila tudi takrat, ko sta si začela stanovanje pri njem urejati.
sem mnenja, da je bolje pozabit na vložen denar, s katerim sta si opremila stanovanje in si poiščeta stanovanje kje drugje.
v sršenje gnezdo nikar ne rini.


_____________________________

Komaj čakam, da bo vročina sekala! :P

CEPLJENJE DA ali NE?
ARGUMENTI proti: http://www.svood.org/

se strinjam!

Ma ne moreta živet z njegovo sestro in sestrinim fantom. ma niti pod razno. mlada družinica rabi mir in zasebnost. Pa ne bosta mogla skozi težit v stilu, da dojenlek spi, naj ne rogovilita,... pa ko bo jokal kej ponoči, bo njih sigurno motlo, ker sta navajena živet sama,...

jaz bi šla raje v najem.

Kaj pa pravi njegova sestra? a ona je tam že več let?

< Sporočilo je popravil blaža -- 24.8.2009 21:45:35 >

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Se strinjam z ostalimi. Sama vidiš, da ne bo v redu, če boste živeli v takih pogojih, kokr si napisala. S tvojmu se pogovor, pa predlagaj podnajemniško stanovanje. Prihranila boš živce...Drgač pa glej, 20 km razlike med tvojim domom in kjer naj bi živela ni noben bavbav. Jest mam ravno toliko km do naše mami in mi ni hudo usest se v avto in se zapelat do nje. Sej bo... sej se navadiš. Res pa je, da sem jest osebno kar neodvisna in mi ni panike tut če bi bla 100 km preč od doma :)


_____________________________

Mamica zmeraj razume, kako ti je pri srčku, razume vse tisto, kar vesta samo ti in ona. Mamice ne pozabiš, nikoli v življenju. Taka je moja mami.

se strinjam z vami vsemi...vem tudi sama da rinem v težave in svojo nesrečo,  vendar na žalost nimava druge izbire-vsaj zaenkrat ne -se finančno ne izide, ker ima samo moj službo. Fant je čisto na moji strani in ve kakšni so in se tudi čisto zavzame zame če do česarkoli pride-vsaj nekajje, seveda pa ne reši vseh težav. V bistvu je tukaj problem po večini samo sestra za katero so vsi-ne samo jaz kreteni,leni, neumni...skratka ona je zakon drugi pa way too far, kljub temu, da ima tipa starega proti 40 letu ona pa je 31 in se še zmer doma naslanjata in nama kratita plac...skratka bi lahko cel roman napisala o njenem obnašanju, pa nima smisla

hm, mogoče se bo pa ona zdej odselila, ko ji bo šel otroški jok  "na živce" in ne bo imela več ljubega miru ... 

A pa je ta del hiše prav na vaju pisan, da vama njegova sestra krati plac, ali sta vidva tista, ki se zaradi tvoje nosečnosti, brezposelnosti idr. nimata kam drugam za dat? A veš, ker v končni fazi se lahko postaviš v kožo svoje zoprne svakinje, ki si najbrž misli, da bo ona tista, ki vas bo morala še nekaj časa prenašati.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Nič kaj zavidljiva situacija, ampak obstaja možnost, da ti bo enkrat prekipelo. Jaz bolj mislim, da ti bo fantova sestra utrujala in poizkusila tebe izselit, kot bi se sama zaradi nemira odselila (kao "jaz sem tu doma").

A za toliko časa, da bi si uredila nekaj na svoje, pa  ne moreta biti pri vas, pa čeprav bi imela mogoče le eno sobico? Mislim, da bi vsi imeli več od tega.

Ampak tko je ja, v sili hudič še muhe žre in upa pač na najboljše.

CatJa, a veš, da je men isto na misel prišlo?

Drugače pa se strinjam z ostalimi - ne bi šla tja, bi že našla kakšno drugo rešitev. Če se že zdaj žreš zaradi tega, pa sploh še nisi tam, kaj šele bo...

_____________________________

If you're too open-minded, your brain will fall out.

imam podobno situacijo. tudi midva pričakujeva naslednje leto , jaz sem se preselila k njemu in tudi njegov brat in punca sta bila v zgornjem stanovanju tako kot midva. In to 6 let a si sploh lahko predstavljaš.

No midva sva pol zelo napredovala glede na njiju ki še kar ne vesta kaj bi z lajfom - oba sta čez trideset midva pa počasi lezeva proti 30. Dosegla sva cilje ki sva si jih zadala (diploma, poroka otrok). Onadva pa sta ostala tam kjer sta začela - zakaj, me sploh ne zanima.Teh 6 let je bilo peklenskih delili smo vse od kuhinje do kopalnice - KATASTROFA.

Tast in tašča sta zelo vesela prvega vnuka. In tu se začne problem. Brata in punco so spakirali stran od naju.  Jaz sem rekla da ju ne rabijo nikamor selit in da se bova midva umaknila. Ker sem vedla kaj bo (ljubosumje, surla do tal, nevoščljivost, nesramnost,......podjebavanje s strani brata) po drugi strani pa ne bi bilo normalno da bi poleg mlade družine ki potrebuje nek mir in svoj ritem, bila še dva ki npr. prideta domu kadar hočeta, delata galamo sred noči itd. V glavnem jaz sem hotla it stran v najem.

Zdaj sta začela izsiljevat tasta da naj jima naredi stanovanje če sva midva v zgornjem (dobila sva ga v uporabo nič se ni prepisalo s tem da bova zamenjala vso pohištvo in zadevo uredila po svoje).

SKRATKA BEŽI STRAN, PEJTA NEKAM NA SVOJE KER NEVEŠ KAJ TE ČAKA. Midva sva se počutila zelo utesnjeno zdaj je malo bolje, sicer še vedno ne dojameva da sva sama v štuku in da lahko grem mirno v gatah na wc če mi paše,...... To pa je velik vredno........


To je samo moja zgodba in nasvet zate, ker si v zelo podobni situaciji......

Če sama pričakuješ hude probleme, bi bilo mogoče bolje, da ti ostaneš doma, če imaš svojo sobo. Seveda če bi se tvoji starši strinjali. Otrok, sploh pa še prvi, bo terjal vso tvojo energijo. To zna biti tudi v stabilnem okolju naporno. V okolju, kjer se počutiš grozno, pa zna biti katastrofa. Fant lahko še vedno po službi pride, ti pomaga, morda kdaj ostane pri vama, kdaj gre pa domov. To vama bo tudi spodbuda, da se bosta čimprej spravila na svoje. Namreč, četudi bosta pri njegovih 'skupaj', boš ti večji del dneva v bistvu sama z otrokom in njegovo družino.

Pomembno je tudi, kaj si vidva pravzaprav urejata. Ali je možno, da bi imela svojo kuhinjo, svojo kopalnico in morda ločila vajin in sestrin del s kakšno pregrado - kakšna lesena stena, pa malo stiroporja vmes - samo da je? Ali mislite živeti v nekakšnem skupnem gospodinjstvu? Če gre za slednje, potem bi jaz že raje doma ostala, dokler ne bo mogoče, da gresta s fantom na svoje.

Prav tako se strinjam s predhodnicami, da ni lepo od tebe, da na svakinjo gledaš, kot da ona nima enake pravice do prostora doma, kot ga ima tvoj fant. Da se vama 'zajeda'. Oba sta otroka te hiše in oba imata enake pravice. Ne glede na to, kakšna oseba je. Ne glede na to, da je ne moreš imeti rada. Očitno je ta 'ljubezen' obojestranska, zato res ni priporočljivo, da bi vidve živeli preveč skupaj.

V bistvu te razumem, najbrž si nemočna, ko napade, povzroča ti nelagodje in bolečino, ti pa ne znaš udariti nazaj, ampak samo trpiš.

Zdaj sta vidva mogoče res v težkem položaju, vendar z delom, potrpljenjem, načrtovanjem in dobro voljo se da marsikaj. Tudi priti do lastnega doma, miru in udobja. Lahko tudi pri njemu doma - kakšen prizidek mogoče, z lastnim stopniščem in malo lastno stanovanjce. Se da kaj narediti v tej smeri? Ali pa gradnja hiške, če je parcela na voljo? Kakšni so pravzaprav vajini načrti za prihodnost?


_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

In ti se sprašuješ, od kje tvoja žalost? Me pa zanima, če bi bili tvoja brat in sestra isto strara kot od tvojega moža in enak primer, mar ne bi bilo isto?
Sicer pa , še vedno se boš lahko vračala, imaš mlajšega brata in sestro, za njiju boš carica, neskončno bosta imela rada tvojo bebiko...

Kot da bi se morala kam "spakirat" zaradi tebe .

Verjetno je ljubezen obojestranska in tako kot ti gledas na njiju, gre najbrz tudi njima v nos, da se bos zdaj na vrat na nos preselila k njim zato, ker pricakujeta dojencka. Toliko kot imas pravice, da se rines k njim, toliko imas moznosti, da ostanes doma. Sicer pa delajta na tem, da gresta na svoje...

mene pa full motijo taka razmišljanja, da nimata druge izbire... lej midva sva isto živela samo z njegovo plačo s tem da niti en dan nisva nikjer (beri pri nobenem staršu) živela... takoj sva se odločila, da vzameva raje najemniško stanovanje in imava mir, predvsem pa imava potem oboje starše raje...
mnoge/i se pa odločate raje živeti pri tašči ali mami, da vam ni treba plačat najemnine (toliko denarja, kot bosta dala za obnovo, toliko bi lahko tudi dala za najemnino)... kljub temu, da veste, da boste tam trpele. vse se da če se hoče. najlažje pa je imeti vse na pladnu postrežen in hoteti ne vmešavanja. že v naprej lahko veš in veš, da se bodo vmešavali tako starši kot sestra in zet... za kakšno ceno se torej seliš k njim???
zmotilo pa me je tudi razmišljanje v poudarjenem stavku... no, vedi da ima tudi sestra vso pravico na hišo, kot jo ima brat (tvoj partner), ne glede na starost. ne vem, zakaj bi morala ona stran, da se vidva vselita. če vama ne paše, ne it tja... tko da to, da vama "kratita plac" je nevmesno

Vedi, da boš potem gledala le na otročka in ko bosta onadva galamila te bo zaradi otroka motil njun ritem, boš se pripravljena z celotno njegovo družino skregat, kar pa ni potrebno če sploh tja ne rineš.Razumem te, da če ni denarja, pač človek malo potrpi in pač grem tja, kamor te sprejmejo.
Če je gospodinjstvo ločeno, potem ok, se bi dalo. Če pa ni, pa uhhh. Boš resno trpela. Ti boš doma z njegovo družino. Dokler bo tvoj prišel iz službe, boš že komaj čakala, da mu poveš, kaj vse te je motilo recimo, potem pa samo sekiranje.
Če si imela pri tvojih starših svojo sobo, jo probaj obdržat in tam zdržite, če vas sprejemo vse 3. Midva sva se letos marca selila v novogradnjo (marca je bil rok za predajo), rodila pa sem v začetku decembra. pa smo tudi vsi 3 bili tiste 3 mesece pri moji mami, imeli skupno gospodinjstvo, mi pa le eno sobico, če smo hoteli biti za sebe. Pa ti povem, ni bilo nič narobe. Vrži ven, kar ne rabiš nujno, da bo prostor še za otrokove stvari. Pa mogoče bo tvoja mami tudi vesela, da bo prve mesece ob vnučku, ga videla kako raste, ti mogoče pomagala (brez tvoje prošnje).

Kar se pa tiče navazenosti, pa izgine počasi. Ko se osmosvojiš, boš uživala v vajinem stanovanju, pa tudi če bi bila samo sobica ali manjša garsonjera v najumu. Gre za ponos, da si se postavila na svoje noge, da si rada tam, kjer si rečeš doma!Pa vso srečo.

_____________________________

Končno smo trije:)

In to je rešitev? ne hvala, ne pri moji mami ne pri njegovi. Kakšna je razlika? aja, moja mama se lahko vmešava in tam lahko trpim vse, pri njem pa ne  full delate razlike. ne, na mestu njenega partnerja, ne bi pristala na to, namesto "razkošja" doma se bom rinla pri njenih starših... samo zato ker so moji hinavski in ker je moja sestra doma z možem? ooooo hvala... tudi pri njej so brat in sestra...

ps. misliš, da njegova mama pa ne bi bila vesela vnučka in ga videti kako raste?
pa 5ra za koga ni bilo nič narobe? tudi njemu ne bi bilo nič narobe pri svojih doma

< Sporočilo je popravil MLADAMAMICA -- 25.8.2009 9:20:01 >

Tudi jaz mislim, da je bolje iti na svoje ne glede na stroške. Se najde tudi kaj takega, kar bosta zmogla. Midva sva se oba preselila stran od staršev v prekleto drago stanovanje, vendar nama ni žal, ker sva si tako "kupila" svobodo. Tasta in taščo imam rada, vendar ne bi mogla živeti z njima. Zdaj imava svoje lastno stanovanje in malo bebico in si ne predstavljam, da bi mi nekdo kar naprej gledal pod prste, če je mala dovolj oblečena, zakaj joka in podobno. Znorela bi! Včasih imam tega sranja dovolj že za vikend, čeprav so vse dobro hoteni nasveti. Ko boš mami, boš blazno občutljiva na te reči, ker je pač naravno, da se hočeš počutiti sposobna za mamico - tako najedanje pa ti ruši samozavest in taka ne koristiš ne sebi, ne otroku. Da o kreganju in živčnosti ne govorim. Otroci poberejo te vibracije.
Če trenutno ne gre drugače, se preseli k fantu, vendar se potrudita, da bosta čimprej na svojem. Verjemi, da občutek samozadostnosti in svobode odtehta domotožje. Pa srečno!

ja v bistvu, če bolje pomislim, je to res. Kaj pa če bi tudi oni imeli otroka? a bi se vseeno k njim priselili? Al pa če bi bila situacija obratna, a ti bi bila zelo razumevajoča, če bi blo v stilu: pojdita v najem, ker zdej mi rabimo to stanovanje v katerem sta vidva do sedaj živela.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

hvala za vse odgovore, pa da še jaz malo odgovorim na vaše pisanje. Ko govorite, da ima tudi sestra pravico tam živeti ravno tako kot moj fant...ne veste pa, da jima njegovi starši delajo novo hišo 50 m stran in da je bilo že od vsega začetka določeno da bo moj fant doma ona pa bo dobila novo hišo...tako da ne govort da si ona isto zasluži biti zgoraj. Pa še nekaj: če se vam zdi normalno, da pri 31 in 37 letih z dobrima službama in bajnima plačama še zmeraj živita doma na račun staršev (beri: ne plačujeta nič!), starši pa jima delajo hišo, potem ne vem kaj razmišljate. Poleg tega imajo v spodnjem delu hiše še dve prosti sobi, kamor bi se komot preselila, pa se iz principa ne bo. In naj še povem, da ji jaz nikoli nisem nič hudega hotela, nikoli nič žalega rekla in še ko me sploh poznala še ni je že govorila čez mene.
Skratka, ne podiva jo iz stanovanja, ampak roko na srce, če bi imela kolikor toliko zdrave pameti, bi svojo sobo za teh par let dokler ne bosta imela bajte lahko selila v spodnje nadstropje ker ima to možnost in jaz bi pri nas doma definitivno takoj to naredila, če bi se zgodilo da bi si brat ali sestra hotela zgoraj urediti stanovanje!

MLADAMAMICA: ja, malo drugače je, če ti daje nasvete tvoja mami, ali pa tašča. Tašča je le tuj človek, mama pa je ena sama in še lažje ji lahko rečeš do kam se lahko vtika. Naj samo povem reakcijo ko sva pri naših povedala da pričakujemo. Mami od veselja kar ni nehala jokat, vse jo zanima v zvezi z razvojem otroka...ko sva povedala pri njegovih je bil prvi stavek...kaj pa poroka?!! Mislim če ti to takoj ni jasno pol pa ne vem. Tudi ko sva pokazala slikico iz ultrazvoka njegovim, so jo le oplazili s pogledom, pa bo to njihov prvi vnuk.

Imava svojo kopalnico, svojo spalnico in otroško sobo, kuhinjo si delava sedaj, tako da v skupnem gospodinjstvu ne bomo (vsaj nekaj), pa tudi načrt za prizidek je v prihodnosti.

Ne vem, ali te samo hormoni dajejo ali pa si po naravi taka, da misliš, da morajo ljudje kar vohati, kaj se dogaja. Ti novi podatki precej razsvetlijo situacijo.

Če boš imela lastno gospodinjstvo in si ti ne bo treba s svakinjo deliti ne kopalnice, ne kuhinje, potem poskrbita še za čim večjo ločitev na hodniku. In se bo dalo. Že zato, ker se bo svakinja prej ali slej odselila.

Če so pri njih doma dogovorjeni tako, da ona dobi novo hišo, brat pa zgornje nadstropje in sta s fantom še sama, v hiši pa v spodnjem nadstropju prosti dve sobi, potem bi se moral tvoj fant malo doma pogovoriti. Če bi bila jaz na mestu te sestre, bi se kar prašilo za menoj, tako bi menjala sobe. Mogoče, če se sestra tako oklepa doma, naj pa vama dajo novo hišo in naj sestra doma ostane. Mogoče jo to žuli. Kajti če je navajena biti doma, ne ve kaj so stroški in če jo slučajno še mama streže, potem nima smisla, da gre v hišo, za katero ne bo sposobna skrbeti. Mogoče se njej zdi krivično, da boš ti deležna oskrbe njene mame, ona mora pa stran. Mogoče ona tako gleda na stvar.

Fantovim staršem se očitno ne zdi nič narobe, kar je zaskrbljujoče. Nekoč je bila prav na tem forumu zanimiva tema. Dogovor je bil, da sin ostane doma in si je v zgornjem nadstropju uredil stanovanje, sestri so zgradili hišo. Sestra se je preselila, ampak ko je rodila, je prišla kar nazaj domov na postrežbo in sicer v svojo bivšo sobo v bratovem stanovanju - ni hotela v nobeno drugo sobo. Tako jo je bratova družina imela na grbi, starim staršem pa se to ni nič hudega zdelo, ker so bili razneženi nad novim vnukom. Sestra je takoj prevzela komando v celi hiši in se kar ni hotela odseliti.

Če fant nima toliko moči, da bi doma vsaj staršem dopovedal, da sestra ne igra poštene igre, potem se mi zdi škoda karkoli tukaj vlagati. Če je ta sestra naučena, da bo vedno domača mucica, postrežena spredaj in zadaj, bosta vidva vse življenje čakala, da bo kaj res vajino. Kar je brez veze. Pod takimi pogoji naj si vse skupaj nekam vtaknejo. Raje bi šla na svoje takoj, ko bo mogoče.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."