Ker je zdaj dosti tem glede stanovanjskega problema mladih, sem se odločila, da napišem moj primer.
Zanima me vaše mnenje, ker v bistvu ne vem, kaj naredit.

Zdaj sva s partnerjem in  v najemniškem stanovanju, ki ga plačujeva 300 evrov. (Kredit za stanovanje, če bi ga kupila, bi lahko vzel partner, ampak po nacionalni stanovanjski shemi šele spomladi naslednje leto, pa še to dobi ven samo 7 mio. Torej si stanovanja ne moreva kupit.) Jaz nimam redne službe. Moji starši so na Primorskem, njegovi ločeni-vsak si je ustvaril novo družino.

Stvar je v tem, da se zdaj njegov oče dogovarja s svojo sestro, da bi mi prišli živet v staro hišo njegove pokojne mame (partnerjeve stare mame), ki je na isti parceli kot tast. To pomeni, da bi s tastom in njegovo drugo ženo ter hčerko živeli praktično skupaj. In tu nastopi problem - jaz se ne razumem s tastom (ker je tak posesiven, aroganten, vzvišen, vse ima on prav, nima odprtih kart in nikdar ne vem, kaj si misli, vse se dogovarja samo z mojim dragim, mene kot da ni...), moj partner pa je njegov sin iz prejšnjega zakona in oče ga ne obravnava tako kot svojo zdajšnjo hčerko, kar je logično. Meni ni všeč tastov odnos ne do mene ne do mojega partnerja, ki ga imam zelo rada, ne vidim pa rada, da se mu moj dragi sili v rit, po domače povedano, samo zato, ker bi nama tast omogočil bivanje brez najemnine. Po drugi strani pa ima tast veliko bajto, samo niti omenil ni, da bi se začasno lahko vselili pri njemu, v primeru da bi staro hišo podrli in gradili novo (kot je bila ena od variant).

Naj povem, da je to stara hiša za preuredit, ker je sicer za podret. Pa moti me, ker je plesen noter (to nama je povedala njegova teta, ki sicer živi v tujini, je pa bila zdaj na dopustu v tej hiši. Oče plesni niti omenil ni.) Kako naj bi z  živeli v takem stanovanju.

Torej če izpostavim - tast mi že zdaj ni všeč in mislim, da me ne mara preveč, ker sem tudi jezikava, povem, kar mi gre in me zato ne mara. Moj parter se mu pa ne upa in se meni osebno smili, da je tak, ampak kaj čem. Saj mu rečem, da se mu ne sme pustit, potem pa reče nazaj, da je to edina možnost, da se znebiva najemnine. Tastova žena je poglavje zase, ampak ker ni ta prava mama, mojega dragega seveda ne more imeti rada.

A naj rineva z glavo skozi zid? Ali naj raje počakava? Ali naj greva čim dlje od sorodnikov?

Če selitev k tastu pomeni začasno rešitev in je v ozadju ideja o rešitvi stanovanjskega problema, ki se bo na ta način lažje oz. hitreje izpeljala, potem se preselite.

Če se pa tja selite kar tako in v nedogled, pa raje razmislite. Plesen se verjetno da tretirat, odnosi so pomembni.

Zakaj pa se tast potem to dogovarja, če praviš, da vaju ne mara in da je čuden in vse sorte še si napisala?
Mogoče pa le ni tolk čuden, ampak ste samo vi dvoji različne sorte in imate različne poglede na svet. Pa mogoče mu ne leze v rit, mogoče je samo take sorte, da je pač prijazen do vseh, tale tvoj . Kaj pa vem. A veš, ni važno, a je otrok iz prejšnjega zakona a je mama prava ali je to mačeha...čisto vse je odvisno zgolj in samo od tipa oseb, od vrednot in posledično vedenja, ki ga proizvajamo eni in drugi. Potem je pa to bum in eksplozija, ali pa pravljica...ali seveda milion variant vmes.

Aja, kaj ti svetujem. Po moje, če ti gre že zdaj na živce, da je to zihr en negativni znak, ki ne prinese nekaj dobrega pri skupnem življenju. Čim pride v copatih do tvoje hiše, je preblizu pri takih variantah, kot jih opisuješ, oz odnosih. Če bi se dobro razumeli, bi bilo vseeno, če bi skupaj živeli, tako pa. Na vajinem mestu bi še tisto leto ostala v najemu, do stnaovanjske, potem bi se na tvojem mestu čim prej zaposlila, ker edino tako prideš do denarja in kredita, potem bi pa poiskala najcenejšo varianto, kako priti do stanovanja - s kreditom. Kaj pa če poskusita iti malo ven iz mesta? Takoj so cenejša stanovanja. Ko imaš enkrat nekaj svojega, je lažje iti v večje stanovanje.

Predlagam, da potuhtata lastno rešitev, pol pa z njo na dan. Bosta rešila problem, samo ne v stari plesnivi hiši. Toplo odpriporočam. Preurejanje stare bajte JE PRECEJ DRAŽJE, kot gradnja nove. Srečno

_____________________________

Never Ever Give Up!

Karin, saj si že verjetno slišala, da si sorodnikov ne zbiraš sam

Jaz se na tvojem mestu niti pod točko razno nebi preselila v to staro bajto. Na koncu bi jo renovirala, nisi pa nič napisala, kaj to pomeni z lastništvom

Jaz osebno imam raje svoj mir, pa plačujem 300 eur najemnine. Ni ga čez mirno življenje.
In kot je Gina napisala: nikoli se ne seli tako blizu, da tisti, ki ga nočeš videti vsak dan v svoji hiši, lahko pride k tebi v copatih.....

Se popolnoma podpišem pod rijo

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Tudi mi smo bili do pred kratkim v podobni situaciji. Lani jeseni smo si začeli iskat stanovanje. Nakup se nam je potem sfižil, ker si je lastnik stanovanja premislil. Bili smo v dilemi, ali ostati v dragem najemniškem stanovanju, ali se za nekaj časa preseliti k mojim staršem, dokler res ne najdemo svojega stanovanja.
Meni sploh ni dišalo, da bi šla k mojim nazaj živet, ker je to pomenilo skupno gospodinjstvo, nobene prave zasebnosti, oteženo vzgajanje otroka in še kup stvari, ki so pri mojih urejene tako kot meni ni všeč. Moj dragi, pa je gledal bolj z vidika, da naj vse negativne stvari požrem, ker bi na tak način privarčevali kar nekaj denarja, za  nakup stanovanja. Tako bi imeli vsaj nekaj keša v žepu, vsaj za kako aro ali ostale stroške, ki pridejo s kreditom. Tako da smo se potem selili in zelo intenzivno iskali stanovanje. Vsak dan doma, ali bolje rečeno vse kar mi je mogoče šlo na jetra, je bila samo dodatna motivacija,da čimprej gremo na svoje. Res sma se maksimalno trudila, tako da smo pri mojih ostali samo pol leta. Če zdaj gledam nazaj, vidim, da je bilo to dobra odločitev, saj drugače ne vem kako bi se nam izšlo  denarno. Ne vem če bi se nam sploh.

Kakšna je točna situacija pri tebi ne vem. Če je kolikor toliko znosno, da se da bit, potem naj bo to tudi vajina motivacija, da čimprej dobita ključke za novo stanovanje in zaživita čisto po svoje.

Če se rada kregaš, k tastu.
Če imaš rada svoj mir, v najem.

Če ti "cena" da se seliš v staro hišo in med neugodne odnose pa še kakšne nadaljne nevšečnosti ni previsoka potem odgovor poznaš.
Med drugim bosta zmetala sigurno več denarja na mesec za ureditev stare hiše kot zdaj znaša zajemnina. In vprašanje je če bosta vloženi denar še kdaj videla. Tako kot ti je že sjug napisala da je veliko dražje. In plesen sigurno ni dobra za  dihala.
Moje mnenje je tako kot ti je že Gina napisala - počakajta, čimprejšnja zaposlitev in nekako bo že.
Pa srečno.

Zaradi tasta - NE

Zaradi plesni  - NE

Imela sem oboje - takega tasta, kot ga opisuješ in plesen. Ne morem se odločit, kaj je bilo slabše.


< Sporočilo je popravil snorlax -- 20.8.2006 23:44:36 >

_____________________________

LANI: - 18 KG

LETOS: ????

Jaz bi se preselila samo pod enim pgojem, da se hiša in del zemlje prepiše na vaju. Potem pa bi jo prodala, vzela kredit in si kupila to in tam, kjer si vidva želita.

karin ne sili v težave. iz dveh razlogov. če je tvoj tast res tak kot praviš, več svoj živ dan ne boš imela miru. raje ostanita kjer sta in sta sama svoja gospodarja. najbrž vas hoče tam samo zato da vas bo imel pod nadzorom in se bo vtikal v vse, tudi če ga ne briga. niti obiskov ne bosta mogla imet, ne da bi oni vedeli itd....
drugi razlog je pa ta -  ti podam primer: midva z možem sva ravno dala skoz sanacijo take stare plesnive hiše in ti povem da ni vredno toliko truda vlagat. če bi vedla prej v kakem stanju je, bi jo direkt podrla in postavila novo. res bi se vleklo malo delj časa, bi blo pa vsaj trdno in prostori po mojih željah, pa bala se ne bi da se mi vse na glavo podre. ampak ker so se problemi pojavljali eden ZA drugim, sva jih pač reševala sproti in sva se kar orenk zapufala. včasih ne zmoreva niti za špecerijo, ker naju terjajo za neplačane položnice itd... ampak počasi se daleč pride in smo do take mere uredioli stanovanje, da se da tu komot živet - je pa na podlagi tega trpel tudi najin zakon, ne samo finance. počasi se popravlja na bolje, ampak nekaj težkih in dragih opravil naju še čaka, bojo pa morala počakat par let. ne zmreva več.
jaz sem moža že pred leti nagovarjala za stanovanje v bloku, 3-sobno, čisto poceni, ampak on o tem ni hotel nič slišat - noče v blok. vidva pa sta že noter, tako da se raje imejta fino kjer sta in ne silita v nesrečo. bosta pač malo začela šparat, pa si pol nekje kupla nekaj primernega. bosta sama svoja gospodarja in neodvisna od drugih.

Če jaz lahko plačujem stanovanje 150.000 SIT na mesec, čeprav imamo možnost živeti pri tašči in tastu, potem vidva tudi lahko.
V vsem ostalem pa se strinjam s predhodnico. Ni cene, ki je ne bi plačala, samo, da sem na svojem. Jaz, moj partner in najina otroka. Brez vseh ostalih. Pa če cel mesec delam samo za stanovanje (no, saj tako tudi je, pravzaprav). Lasten mir in samostojnost sta neprecenljiva.

V tvoji situaciji bi šla rajši v najem. Mir, ki ga imaš kot sam svoj gospodar veliko pomeni.....

Ostani kjer si. Ne vem kakšen je tast, ampak iz tega kar si napisala sklepam, da si ti (iz kateregakoli razloga, lahko tudi upravičeno, ne vem...) zelo negativno nastrojena proti njegovim, zato se ne seli v njihovo bljižino, ker ti bo žal do konca življenja.

Midva tudi živiva pri starših - imava mansardo v hiši, kjer moj oče živi s svojo novo partnerko, pa me ima rada - čeprav ni moja prava mama, zakaj me pa ne bi imela? Moj oče ma mojega fanta tudi rad, pa ni njegov sin ta sklep da je logično, da ga nima rada, ker ni njegova mama, sploh pa da ima njegov oče svojo lajšo hči rajši od starejšega sina je meni total mimo a ti boš drugega mela rajši od prvega?

Pri vseh takih stanovanjskih skupnostih je najpomembnejše, da se ljudje vse v naprej dogovorijo in se tega tudi držijo. Pa tudi obojestranska toleranca je zelo pomembna. Mislim, da je zate boljše, če ostaneš v najemu, kot pa da siliš v svojo lastno nesrečo!


_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

rija in ostali - glede lastništva ni debate, ker se še vedno vleče na sodišču, ker se bratje in sestra ne morejo zmenit ne glede te hiše ne pripadajoče zemlje.

Mislim, da bova še nekaj časa v KR, razen če bi morda dobila kako ugodnejšo varianto najema na zgornjem Gorenjskem. Samo tukaj imam vsaj vrtec blizu, pa Ljubljana je bližje zaradi službe.