Moja sinova sta stara eden 4 leta en pa je ravno praznoval prvi rojstni dan. Sedaj sta že prava kompanjona in se v neki meri že igrata skupaj. Težava je ta, da ko se odloči starejši sine nagajati, se spravi nad mlajšega in ga "topka" po glavi, po hrbtu, pač povsod kjer "pade". Ko mu to nekako prepovemo, se uleže nanj, potem ga vleče za nogo....
OK, razumem, da je lahko starejši ljubosumen, vendar mu posvečamo dovolj pozornosti, vem, da lahko na ta način zbuja pozornost, ipd. Razložili smo mu da je bratec mlajši, manjši, in da je on večji, močnejši....
Ne delam iz muhe slona, a situacija postaja že nevzdržna, ker opažam, da samo še kričim na starejšega, ki se vse manj zmeni - razumljivo, kdo pa želi da se nanj dereš...
Tale koordinacija med njima mi jemlje vso energijo...
Punce, imate zame kak nasvet?

Nojči, hvala.... A zmeraj bolj opažam, da gre za ljubosumnost in to big time!
Bo minilo, vsekakor pa ju bom skušala še bolj zaposliti. Seveda imaš prav, da je takoj ringaraja v hiši, če starejšemu postane dolgčas. Take scenarije kot ti, si moram pripravit tudi sama....
Bodi lepo

ja, jaz tudi že kuham... danes sem se pogovarjala z vzgojiteljico v vrtcu in je rekla da bi bilo mogoče dobro, da bi si vsak teden vzela eno popoldne samo za starejšega brez navzočnosti malega...kaj meniš o ideji?

grem, da se mi malica- jajček ne skuha v trdo!

za kakšen scenarij se toplo priporočam....

P.s. jajce sem pa kot vedno skuhala v trdo...mi nikakor ne rata ujet tri minute...

Spet jaz....
Kako že gre recept za slano testo? Moka, sol, voda... v kakšnem razmerju?!

Živjo še enkrat!
No jaz sem še v službi. Kosilo sem skuhala že zvečer-omako boloneze, danes pa bom skuhala le še špagete in pripravila solato.
Ja, hm, slano testo-moka in sol v razmerju 1:1, vode pa po občutku, tako da je mehko in da se ga lepo oblikuje.
Kakšno idejo bom še napisala, ko bom imela malo več časa. Drugače pa sem prejšnji teden kupila knjigo Feliksovi kuharski recepti (čudovita knjiga iz zbirke knjig o zajčku Feliksu), pa vsakemu sem nabavila leseno deščico, kuhavnico, nožek in sedaj beremo in vsak dan skupaj pripravimo kakšno jed iz te knjige.
Res je super!
Glede ukradenih uric s starejšnim sinom pa takole. Tudi midva sva si to privoščila-mislim da trikrat, štirikrat, vendar je bila potem mala vsa žalostna in nesrečna in ni mogla razumeti tega, zakaj ne more zraven. Tako da smo potem to opustili. Mislim da je že to veliko, da zvečer, ko gre mlajši spat, zlezeš s starejšim skupaj v posteljo in da imata čisto vajine pogovorčke in da čisto samo njemu prebereš kakšno knjigico. Konec koncev ste družina in več kot boste vsi skupaj, prej se bosta bratca naučila shajati drug z drugim.
Lep pozdravček!

Vidim, da ste zelo aktivna družinica. Si smem privoščiti osebno vprašanje? Ste se zavestno odločili za tretjega otročka?
Jaz sem doma na porodniški praktično že 5 let - no vmes sem eno leto bila v službi... Saj se ne pritožujem, vendar se mi zdi, da sem počasi že zrela za pohod med "žive" ljudi...
No, pa je pogovor naletel enkrat na še eno povečanje družinice...Sem zelo materinski tip, nosečnosti sem prenašala super, porod - otroka sta kar zletela ven, tako da tu nimam zadržkov. In je moj dragi možiček rekel, da ima dva pokovca dovolj, jaz pa sem v dvomih... jaz pa bi mogoče... no, ne takoj, čez čas...Vem da je to odločitev posameznika, družine in zmožnosti, a vseeno me znima tvoje stališče...

Hojla Nojči! Ja, najini zlati sončki...
Včeraj zvečer sva s starejšim eno uro brala ravno prispeli Cicido in je mali res prav užival, medtem ko je mlajši podlegel virozici in utrujeno zaspal.
Oba najina sončka nista bila načrtovana, ampak spontano spočeta. Včasih se zafrkavam in pravim svojim bližnjim, da me mož samo pogleda in sem že noseča! Pa pravzaprav je bilo pri obeh sinovih res tako
RAvno včeraj sem v lekarni kupila CB! Moja težava je namreč ta, da že od 17.12. nimam M, ampak po svoji neumnosti najbrž! Sept. 03 sem dobila hormonsko inekcijo in se mi je vse zbrkalo. V paniki sem naredila že 2 CB, ki sta bila negativna, danes bom pa še tretjega.
Kar se tiče tvoje nosečnosti - glede na to, da si imela obe nosečnosti rizične in tvoj G to ve, mu(ji) malo pojamraj in če le ni popolnoma nerazumevajoč bo tudi sam ocenil(a) da je za tvojega prihajajočpega družinskega ćčlana bolje, da ostaneš doma!!
Pri meni je že bilo tako. Pri prvem so bili na koncu pretoki med posteljico in otrokom zelo slabi in mi je pri drugem predpisala aspirin 100 od 20 tedna dalje in bolniški stalež. Pred tem sem pa imela spontani splav v 10-11 tednu- dan pred NS, in je bil to še dodatni razlog, da je mojo drugo (3)nosečnost "razglasila" za rizično. Tudi ti vsekakor poskusi - pa saj si imela že obe prejšnji nosečnosti rizični. Pa otrokoma, si že povedala da bosta "dobila dojenčka"?
OK, zdaj pa peljem starejšega v vrtec..
Se bereva
Saša

Hoj! Joj, kako teče čas! Ja kmalu jo bom popihala iz službe domov novim zmagam naproti-komaj čakaaaam. Danes imamo na obisku sinovega sošolca, naročila sta mi, da moram spečti pizzo, mala pa se je že javila, da mi bo pomagala "postlat pizzo, z omako, šunko in sirom", kar je vedno njeno opravilo.
V torek imam drugi pregled. Tako me mika, da bi malo pojamrala, ker vem da bi me takoj dala na bolniško, vendar pa se bojim, da bi morala potem ves čas čepeti doma in iti v strahu do trga, šole, vrtca, ker menda so sedaj kontrole kar pogoste, tega si pa res ne želim :-(.
Pa še en problem je-v službi še ne vejo. Imela sem namen počakat do "nuhalne" in šele potem povedat. Saj vem da mi to ne uide, ampak kar odlašam, ker mislim da ne bojo ravno veseli...
Tudi otroka še ne vesta. Povedala jima bova, ko se mi bo buhec že kar poznal. Pa ne zaradi drugega kot zaradi neučakanosti-že tako bosta težko dočakala oktober, pa še vedno me malo skrbi če bo vse v redu, glede na to da smo šele v 10 tednu.
Sem se pa kar dobro nasmejala ob tvojem postu :-) (tisti del o tem, kako te dragi samo pogleda, pa že...)
No, upam da malega ne bo virozice preveč zdelala in da bo hitro mimo!
Cicido je pa zakon! Mi imamo sedaj že Cicibančka, pa Zmajčka, pa National geographic junior, ampak še vedno radi prelistamo stare Cicidoje in poiščemo kakšno zgodbico, ki nam je še posebej ostala v spominu...
Lepo se imej in sva na vezi! Pa pa!

A ja, pa še to! komaj čakam na rezultate tvojega CBja :-)))
Ciauko!

Ej, no, pa sem ga končno naredila! Sem imela cele priprave...In rezultat - negativen! Sem zadovoljna? No ja, kaj pa vem! Ampak tale psiha mi že špila 100 na uro. Ker je (M) namreč nimam že tako dolgo...

S 1.4. se torej vračam med "žive",nazaj v službo, po eni strani je fajn ker ni dveh črtic, ker ravno menjam službo in se še vedno izobražujem, tako da se mi je kar kamen odvalil, po drugi strani pa je še vedno prisotna želja po veliki družinici. Moram še v glavi svojega možička "popravit" kolesje...

Grem malega nafutrat in se slišiva kasneje
Ciauka - mi je všeč!!

Hojla!
Ravno sem odspala slabo urico, medtem, ko sta otroka gledala simpatični risani film o dinozavrih. Uh, kako se je prileglo! Pravi luksuz! Bila sem presneto utrujena od včerajšnjega dne in današnjega, ko smo preživeli 5 ur na otroški športni prireditvi, kjer je sine tekmoval, potem pa sem imela na kosilu še starše. Res mi zmankuje energije, ni kaj, hormončki terjajo svoje.
Hja, malo škoda za tale tvoj CB, ampak glede na situacijo pa kar u redu. Saj imaš še čas! J tile naši možeki so pa tako hecni. Moj je po prvem otroku dolgo časa govoril, da bova imela samo enega. Pa je kar iznenada v njegovi glavi dozorela želja po še enem. Ko jo je izrazil, sem bila neskončno vesela, saj sem mislila, da bom morala pokopati sanje o svoji veliki družini.
Po drugem otroku je bil tu 100% da je tudi zadnji-jaz sem že isti trenutek, ko sem rodila, rekla sedaj imam pa lahko takoj še enega. Potem pa je neeeskončno pazil, da ne bi slučajno zanosila. Ko sem zaradi določenih težav prenehala z jemanjem KT, nekaj časa sploh ni hotel slišati za seks in se mi je rahlo rušil svet na glavo. Ko sem imela enkrat groooomozansko zamudo sem bila že povsem panična od strahu. Potem sem mu nekega večera vsa vesela, oznanila, da je končno pricurljalo. Njegova reakcija-razočaranje!!!! Moja na njegovo-yessssssssss! No ampak sva rekla, če nama je namenjeno, se bo zgodilo, brez posebnega načrtovanja. In sva še naprej pazila. Ker sem imela zelo urejen ciklus, sem mislila da se še zlepa ne bo "ponesreči" zgodilo. No, pa se je!
Tako da bo zagotovo tudi pri tvojem še dozorela željica, boš videla!
Lep vikend in najlepši pozdravček! Upam da je virozica pri najmlajšemu že dala odpoved!
Ciauko!

Hojla! virozica je dala odpoved že naslednji dan! Hvala bogu, da smo lahko preživeli aktiven vikend in predvsem zato, ker se jutri začneva uvajati v vrtec...
Joj, kako me je tega strah! Pa še sama ne vem zakaj! S prvim nisem imela nikakršnih težav z uvajanjem pri 16m, mali pa bo čet nekaj dni 13m. Pa si mislim, da če je bilo s starejšim Ok, bo sigurno z malim kak križ. No, saj kakšno stvar je že treba vzeti v zakup, ampak... Bomo videli...
Kar se tiče novega člana imaš 100% prav...dajmo času čas...
Grem dat malčke spat, potem pa se vrnem kasneje!!
Ciauko

Danes je bil mali kar navdušen nad vrtcem... Sva pa bila v preteklih treh tednih že trikrat tam ( vsak teden enkrat), pa se mi zdi, da je kar navajen že tega, ker vedno starejšega vsako jutro peljeva skupaj... upam vsaj no, da ne bova imela kakih težav. Najbolj me skrbi za spanje, pa če ga bodo nahranili, mu dali za pit,..saj veš, klasične skrbi. Si ne morem kaj... sem tak tip, da me vedno skrbi za moja sončka, čeprav sem daleč od komplikatorskega tipa mame!! Ampak je to vse posledica tega, da moram v glavi pošlihtat, da bo sedaj nekdo namesto mene (vsaj) 8 ur skrbel zanj...
Tvoj sinček pa je po mojem mnenju zelo bister fant, ki pač preživlja določeno fazo odraščanja in boš videla da bo tudi to minilo. Če pa ocenjuješ, da bo strokovna pomoč kaj pripomogla k izboljšanju, pa kar naprej!
Jaz sem vedno mnenja, da so strokovnjaki izšolani in si nikdar ne delam utvar da vse vem - čeprav kdaj izgleda tako - ampak vedno prosim za pomoč in nasvet. Upam da bosta strahove kmalu premagala!
NAjbolj pomembno je razumevanje otrokovih potreb in ti že delaš tako... Sploh ne dvomim, da se bo zadeva uredila.
Čakam, da se mali sonček zbudi, pa sem ravno skozi okno pogledala in drevesa premetava kot na krasu... Najbolj pa sovražim veter..te prepiha do kosti..
Tako, zdaj grem pa kaj pametnega skuhat, da bodo moški jedli
Ciauko

Ahoj!
Zagotovo boš svojim moškim kaj dobrega skuhala! Ja, spomnim se, kako je hudo, ko daš malega v vrtec. Mene je dosti bolj mučilo, kot pa njiju. Še zlasti potem, ko sem pričela s službo, sem imela hudo krizo zaradi zavesti, da ju vzgojiteljica vidi 9 ur na dan, meni pa ostane le nekaj skromnih uric v popldanskem času. Še zlasti dokler so tako majčkeni, da hodijo zgodaj spat. Sploh sine! Do starosti 2 let in pol je zaspal vsek večer ob 19:00. Videla sem ga torej samo tri ure in pol in zjutraj, ko sem ga vozila v vrtec. Groza. Samo tako je. Nimaš kaj. Človek se vsega navadi.
Pa tudi trajalo je, da sem dobila zaupanje v vzgojiteljice. Ampak ko sem videla, da sem otroka tam dobro počutita, mi je bil to edini pravi pokazatelj in sem bila potolažena.
Veš, ne vem če verjamem v strokovno pomoč, kar se tiče strahov mojega sina. Ampak bom preizkusila-škodit menda ne more. Takoj mi bo jasno, ko bom videla tisto žensko, če me bo odbila na celi fronti, potem nima smisla, da poskušamo. Lahko pa me prijetno preseneti. Po telefonu je zvenela enkratno. Pa da vidimo.
Če se človek sam spopada s težavami je verjetno pot težja in daljša, mogoče pa so potem rezultati zaradi tega trdnejši in trajnejši. Kaj pa vem. Vedno sem se z vsem spopadala sama, sedaj pa sem res v stiski, pa še tako hudo mi je, ker mu nisem sposobna učinkovito sama pomagat.
Hej, a veš da imam pa jaz veter izredno rada. Ni sicer ravno za sprehode z malčkom, ampak jaz pa v njem uživam. Že kot pubertetnica-močnejši kot je bil veter-bolj vzneseno sem se počutila. Bolj kot je zavijalo okoli vogalov, bolj me je vleklo ven. Vedno imam občutek, da mi bistri in čisti glavo. Pa vsemogoče vonjave nosi s seboj morski, ali gorski ali dehteči pomladni. Ne maram pa "fena"-depresivnega, mlačnega, nizkotlačnega. Drugače pa nasploh obožujem vremenske ekstremčke.
Vetrovni pozdravček in lep popldan tebi in tvoji družinci!

Tako, skuhano! Sploh se nisem preveč obremenjevala.Sem vrgla meso pod ekonom, dodala zelenjavo in imamo neke vrste mineštro. Skuhala še puding in gotovo!
Se mi zdi da sem skoz za štedilnikom. Ampak stanovanje imam pa kot da bi bomba treščila. Tole pospravljanje mi je malo preseda - sizifovo delo. Da sploh ne govorim, da sem včeraj zvečer zlikala 5 strojev. Tudi temu nikad kraja.
Kar se tiče vetra - ma ja, saj je meni tudi všeč - prežene oblake in je nato lep krasen sonček, ampak otroci... Že tako smrkata in samo čakam, kdaj jima bo prešlo na ušesa in bomo na antibiotikih....
Tudi tebi in tvojim en prav krasen čav čav

Hoj! Taka kosila so zame osebno najboljša! Mnjam! Mi bomo pa danes pospravili "ostanke"-sliši se grozno, ampak ni. Imam še malo goveje juhe in žrebičkovega golaža od sobote, od včeraj pa fižolovo juho z žlićniki. Pohamsali bomo obe župci, potem pa bom iz skrinje potegnil njokce, ki sem jih pred časom naredila, pogrela golaž, zmešala solato in bo. Upam da mi bo uspelo pogoljufati in si ukrasti vsaj pol urice za dremček-če bo mož doma, če ne me bo konec-že kar bele miške vidim in oči imam komaj odprte.
Joooooj, likanje-bruh bruh-mene za danes čaka tudi kakšnih pet strojev. Stanovanje je še kar, dokler ne pogledam v omare-aaaaa!!! Obljubljam si že tri mesece, da se jih bom lotila počasi-ene za drugo. Ne vem kdaj mi bo uspelo.
Čuvajte ušeska in lep pozdravček!

Joj, ne mi govorit o omarah...Vačsih se mi zdi, da se mi bo vse podrlo na glavo ko odprem...
Ampak sem se odločila, da bom vse cote, ki jih nisem nosila eno sezono zmečem stran, oziroma jih bom nesla v Humanin zabojnik.
Glede kuhanja - pametno. Tudi jaz svaljke naredim v večjih količinah in jih zamrznem, pa kruhove cmoke, bolonjeze, golaž, sarme, ipd.
Ne glede na to, da kuham vsak dan, se mi počasi začenja dozdevati, da skoz jemo eno in isto?
Pa Pa

Živko-žavko!
Bila na pregledu-vse v redu, kepko prehiteva v velikosti za 5 dni, tako da izgleda, da je bila pač zgodnejša ovulacija.
Sem še v službi in do sedaj še nisem uspela prit do računalnika. Spet odštevam minute in komaj čakam na zavetje domeka...
Kasneje bom še kaj pokukala na RR, verjetno bolj proti večeru.
Upam da je bil drugi uvajalski dnevček v redu in da boste po kosilcu še ujeli malo čudovitega sončka za kakšen sprehod!
Baj baj!

Hojla! Končno čas zame in RR!
MA ti povem, da sem naspidirana do kraja...sploh ne vem več kje se me glava drži...
Danes sem bila že v vrtcu s starejšim, pa na avtoservisu in na CSDju, to vse do 8.30. Pol sva šla z malim na uvajanje za pol ure, sem že letela v mesto na sestanek z mentorico za mag. nalogo ob 10h. Pridem domov malček tečen zaspan in je padel v komo šele ob 14h. Od 7h zjutraj ni spal...
Skuhano še nimam, stanovanje je bomba, kmalu bom morala po starejšega v vrtec...
A veš kaj opažam, da si sploh ne vzamem časa zase da bi se malo razvajala.

Oj, na pregledu- to si bila na NS? Super, da je vse Ok!!! Boš sedaj povedala v službi za nosečnost?

Moram it kaj narest...saj vem, vse počaka, ampak kar je pa preveč je pač preveč...Saj sploh ne vem kaj naj najprej zagrabim... Bi raje še malo tipkala na PC!!! Alo zdaj pa res...
Pa Pa

Tole likanje cot, tudi meni že malo preseda... A veš, da vsak dan operem en stroj...pri tebi najbrž enako, ne? Ampak kdo bo pol to likal... mislim groza!!

Včeraj enostavno nisem imela časa za RR, zdajle sem si ga pa priborila...

A si kdaj razmišljala, da bi si omislila hišno pomočnico za na primer 1x na teden ali 14 dni. Jaz bi jo potrebovala vsak dan...hecam se, ampak nič ne bi bilo narobe...
Malček tečnari... gremo na ziziko
Čavči

hej, hoj nojči!
Sem te kar malo pogrešala... No, od konca...Ja, dojenje...kaj naj rečem...se še priklapljamo ja in to prevečkrat, če mene vprašaš. Zjutraj, opoldne, popoldne ene 2x, pa zvečer za jit spat, pa seveda ponoči ene 3x! KATASTROFA!
Prvorojenca sem dojila 26m, in sem rekla:zdaj pa dost, imej se malo rada! Po drugi strani, pa sem bila že noseča z drugim 2,5m! In posledica - malček palček je spal celo noč!
Torej je kot na dlani, da bo tudi drugi spal celo nočko ko se bova nehala dojit... Sedaj pa se zbuja 3-5x na noč, navadno 2x že pred polnočjo in sem že tako UTRUJENA od tega, da se mi že frtajčka!
Ampak sedaj ga še ne morem odstavit, ker se ravno uvajava v vrtec in nekateri pravijo da bi bil to prevelik šok za otroka - vidiš, vedno imam izgovor. Moja sestra meni, da jih s tem "priklepam" nase in da se jaz bolj crkljam kot oni. Nekaj resnice je tudi v tem najbrž...hmmmm

Tako sem ti fouš za tale vaš družisnki oddih, da bi kar vriskala. No, mi smo si med šolskimi zimskimi počitnicami tudi privoščili 4 dni Rogle in smučarije, ampak je bilo naporno. PRedvsem zaradi mlajšega, ki še ne hodi in smo se po smušišču prevažali z vozičkom, potem pa mu je postalo dolgčas pa je hotel ven, pa po snegu, pa je bil moker... Potem pa je ta velik hotel lulat, pa jest, pa si sezut pancarje,...
V glavnem cela zgodba se je odvijala samo okoli otrok in sem bila zvečer samo še za v posteljo...

Jaz aktivno razmišljam o pomočnici v gospodinjstvu. Kar se tiče pomoči moških sva na istem. Niti dotakne se ne ene stvari v stanovanju, a gospoda moti, če je razmetano... SEm ga razvadila da je vedno pospravljeno in sem si popolnoma sama kriva, priznam. Sedaj pa nauči starega psa novih veščin...

Tudi jaz ti privoščim, da bi bila nuhalna čimprej za tabo...Vsekakor pa mamin občutek ne vara.Sigurno je vse OK! Ampak najlepše je, ko ti to pove gospod doktor na pregledu, ne?

Ful imam krizo - sama pri sebi - glede uvajanja mlajšega v vrtec. Si ne morem kaj, če sem mu pa 13m prinašala in odnašala od ritke, sedaj bodo pa to počele druge "tete" v vrtcu... Me bo že minilo...

Bodi lepo in se še kaj oglasi
Saša

Ahoja!
Joj, tole z dojenjem je pa sigurno zelo-zelo utrujajoče! Da bi ga odstavila istočasno z uvajanjem v vrtec bi bilo res prehudo. Ko bi lahko vsaj ukinila nočna dojenja, vendar najbrž to tako zlahka ne bo šlo, saj ima mali namesto dudike mamino ziziko. Ne predstavljam si čisto kako bi se tega lotila. Pri meni je sine sam opustil dojenje po 4 mesecih in pol in sva bila v treh tednih že povsem na gosti hrani, ker tudi staklaničke ni maral. Pri hčerki pa sem morala prenehati z dojenjem po 6 mesecih, ker sem nezadržno hujšala po pol kile na dan in bila že tako shirana, da tudi na sprehod nisem bila več v stanju it, pa skorj polovico las sem izgubila, pa ves čas sem imela premalo mleka, si v nos špicala oksitocin, ki pospeši izločanje mleka, se nalivala s čaji za dojenje, pa ni pomagalo. Zelo sem si želela dojiti vsaj eno leto, pri obeh, pa ni šlo. Ko sva nehali z dojenjem, sem hitro prišla h sebi, mala pa brez problema na gosto hrano in obe sva zacveteli kot rožici.

Z vrtcem je pa res obup, božica! Ampak probaj se potolažit s tem, da se otročki hitreje prilagodijo, kot mi in da v bistvu zelo radi hodijo v vrtec. Saj bo, saj se boš navadila, tako kot si se pri prvem. Ni druge!

Ja, moški! moj k sreči ni občutljiv na nered, čeprav se ves čas trudim, da bi bilo pri nas kolikor toliko lepo (pa še vedno odstopa od moje idealne predstave in od zgleda, ki mi ga je dajala moja mami). Ampak če ne znese, ne znese! Če bi bila le doma in ne v službi bi bilo drugače. Tako pa...ja, pomočnica sploh ni slaba rešitev!

Sedaj grem pa dokončati kosilo. Lepo se imej, pa izkoristi dnevčka! Se ti še kaj oglasim! pa pa!

hello!
Ma ja, saj sploh nisem pesimist po naravi, in sploh pa nerada jamram, ampak sedaj sem pa res tako utrujena, da bi kar dol padla.
Sploh ne vem kaj me daje, a je vreme?

Palček malček bo jutri prvi dan malo dlje brez moje pristinosti v vrtcu. Prvi dan, ko bom imela vsaj kako uro frej zase, a se že vidim, da bom pospravljala stanovanje...

Kako se pa ti kaj počutiš? In tvoje tretje sonce pod srčkom...
Joj, moji dve nosečnosti sta bili tako lepi in brez težav, da se ju spominjam z velikim nasmehom na ustih!! (Vidiš kako malo rabim da sem boljše volje...)

Ja, je že večer. Čeprav sem doma, mi dnevi minevajo z astronomsko hitrostjo. Po kosilu sva šli s staro mamo v Spar, potem po starejšega v vrtec, sedaj smo se malo umirili, pa bo na vrsti že kopanje in spanje...Prehitro, prehitro gre vse to skupaj...
Pri tebi je najbrž ista pesem, kaj?

TAko, zdaj pa me palček malček prosi za ziziko...Veš, da mu moram ustreči!
se slišiva