Skupaj sva eno leto. Vidiva se vsak dan in vikende ter praznike. Ne živiva skupaj, ampak on hodi k meni, pravi, da prihaja na obisk. Pogovarjava se o družini. Zame ni sprejemljivo, da bi imela otroka z njim, živela pa vsak po svoje. Jaz z otrokom pri meni, on doma pri starših in bi prihajal na obisk. Oba sva stara čez 30. Jasno je povedal, da se k meni preselil ne bo. Pere, lika, kuha mu maica. Njegovih staršev ne poznam. Pri njem sem bila v tem letu samo ene 6 x, pa še to je prej preveril, če je kdo doma. Če ni bilo nobenega sem šla lahko v stanovanje, drugače sem počakala v avtu.

Kako ste uredile zadeve? Ima kakšna podobne izkušnje?

omg

teciiiiii,  kar te noge nesejo!

V tvoji zgodbi me je najbolj zmotilo to, da še nisi spoznala njegovih staršev. V enem letu   Ne vem, če je razvajenec, meni bolj kot razvajen mamin sinček izgleda čudak. Ti si pa njegova skrivnost ali kaj? Spremenil se pa v teh letih ne bo. Z njim samo zgubljaš čas. Joj ženske...

imam občutek, da nisi njegova edina. Znebi se ga!

Draga Sokec!

Nimam takšnih izkušenj, pa tudi za koga drugega še nisem slišala, da bi si na tak način uredil "družino".
Sem pa že nekaj let poročena in imava otroke in zato ti lahko povem, da se življenje popolnoma spremeni, ko dobiš otroke in da potem ni prostora za razvajenost, pride velika odgovornost in 24 urna skrb in da sta včasih še dva skoraj premalo, da bi pa sama rihtala otroke, oče pa bi prihajal malo na obisk, prej ali slej bi dobila živčni zlom.
Če se imaš kaj rada in tudi svoje bodoče otroke in si odgovorna osebnost, potem nikakor ne boš pristala na tak način. Družina mora biti skupaj in vsak mora prevzeti del odgovornosti, tako starši kot otroci. In kako boš otroke vzgajala na prevzemanje lastne odgovornosti, če si očetovo odgovornost prevzela ti?
Tudi jaz sem bila preden sem dobila otroke polna idealizma, kako je to nekaj najlepšega, kar me čaka in kako ljubezen premaga vse... Saj so otroci nekaj najlepšega, življenje pa postane precej bolj naporno in če si za vse sam, verjemi mi, ljubezen do njega bo izhlapela.
Zato ti resnično svetujem, da preden se odločita za otroka, da najprej ugotoviš, če je on res tisti človek, s katerim bi bila rada celo žviljenje, ki mu lahko zaupaš in tudi on tebi zaupa. Kar se tiče njega ima očitno neke skrivnosti, da te še ni seznanil s svojo družino. Tudi ne razumem tega, da noče živeti s tabo, otroke bi pa imel. Otroci potrebujejo trdna starša, ki sta skupaj. In bolje je poiskati takšnega, ki ima podobne vrednote kot ti, ker drugega prevzgajati ni mogoče, prevzgaja se lahko le vsak sam in zato je potrebna močna volja.
Želim ti vso srečo, ki pa ne bo prišla sama od sebe, ampak jo je treba pritegniti s pravimi potezami, ki jih narekujejo prave vrednote!

lp

Če imaš jajca, pa pojdi enkrat sama od sebe k v.d. tašči na kavo, pa ti verjetno takoj jasno kako in kaj.
Če jih pa nimaš, pa vseeno bejž stran in ne razmišljaj.

Tale tvoj kerlc se še vedno drži mamice ne le s popkovino, ampak tud za zize. Halo, rad bi imel otroke, živel bi pa pri mamici? Katastrofa, tukaj nimaš kaj drugega naredit, kot da ga načevljaš.

Sokec, se hecaš? Je to neke vrste skrita kamera? Lepo te prosim no, kolk si stara? Po enem letu se šele začneš spraševati takšna vprašanja ob tako čudaškem odnosu? ma daj no  Reci da se hecaš.

_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Takoj vstran od njega...niti pod razno ne imej otroka z njim!

Ne vem, če je razvajenec, sigurno pa te nima za neko resno zvezo. Se mi zdi, da si ti njegova skrivnost. Da pri 30tih v enem letu še nisi spoznala njegovih staršev, je zelo čudno.
Jaz bi ga postavila pred dejstvo. Naj te predstavi družini in naj razmisli o tem, da bi skupaj zaživela, da vidita, če sta sploh za skupaj. Za moje pojme naj bi družina živela na istem naslovu in ne da prihaja oči na obisk samo, ko se mu pripelje.
Pa si on sploh želi otrok s tabo?

Jaz jih s takim dedcem nikakor ne bi imela. Si zapečatena samohranilka že sedaj.

no, naj te potolažim, da moj je mene "domov" peljal šele po 2 letih... ... samo je pa imel v glavi pošlihtano, da je on človek zase, da zna skrbeti sam zase, ampak vseeno človek, ki precej razmišlja preden naredi naslednji, zanj precej življenjskega pomena, korak... ... ha, da si ustvariva svojo družino je trajalo naslednji 2 leti

no, v bistvu sem pa hotela samo napisat, kot že mnogo punc pred mano... TEEECCCCCCCCCCCCCCIIIIIIIIIII koliko hitro te noge nesejo... mamin in očetov sinko bo dokler bosta onadva živa... do tedaj bosta onadva na prvem mestu, četudi bi se premislil, da bi živel s tabo in otrokom, bosta vidva z malim vedno na drugem mestu...

Ali se sramuje tebe, ali pa svojih staršev (ali pa ima kako bivšo, ki je starci ne morejo prebolet). A kdaj govori o njih? In ne, s človekom, s katerim ne bi vsaj nekaj časa živela skupaj, ne bi niti razmišljala o tem, da bi imela otroke.

3jemi - a pa sta tudi bila stara čez 30

< Sporočilo je popravil K_a_t_i -- 9.5.2010 13:11:48 >

_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

sokec, sam imam obrnjeno in nekoliko bolj blago situacijo, da ne ponavljam to, kar sem pisal v svojih besedilih, ne, še imaš čas, na tak način se ne odločaj za družino, verjamem, da ni prijetno, ampak to zame ni partnerski družinski odnos

Mislim, vsakič sem bolj frapirana, kakšne ideje o "družini" imajo nekateri. Imel bi žensko do dve, po možnosti, če se mu usreje še otroka, ampak mamice pa ne bi zapustil. Hodil bi pa k svoji družini na obiske. Bolano!

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Eh, tistega otroka bosta pa že nekako skrila. Saj bo majhen.

Če nebi napisala, da sta večino dni, vikendov in praznikov skupaj, bi jaz prej rekla, da ne živi s starši, ampak z ženo 

Mogoče pa ima doma svojo družino - ženo in otroke, popoldan pa reče, da gre v službo in se pelje k tebi na sex.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]