Obračam se na vas ker ne vem več a delam prav al ne.Dejstvo je takšno:naša Tia bo marca stara 3 leta in imamo bratca starega 5m, z njo hodimo na telovadbo in tam ona noče delati po navodilih, tud za rokico se z mano noče držat, teka sem ter tja ko ena "zmešana" kura, poligon kr pol stvari preskoči,problem je v tem da so ostali otroci pridni, držijo mamice in očke za roko in pridno ubogajo in sledijo, skupina je od 1,8 let pa do 3,5 let.
Ne vem kaj naj, a je kaj z njo narobe, al so ti otroci res sami angelčki, mene je že prav sram.Doma pa npr. lahko pravljice pri miru posluša tud 2 uri, ko ji beremo, pa riše tud normalno z mano s temperam pa to, kaj menite, kaj naj storim, ker čim se bliža telovadba mene kr stisne,ker vem kaj bo, nočem pa otroka neki silit drži me za roko, pa pejt tako...
Doma pa imamo fazo postavljanja meja, groza dretje, dretje in dretje.Npr hrana-jedla je že fino sama, odkar je bratec noče jesti sama, in smo včeraj uvedli če ne je sama ji pač vzamemo, kakšen jok groza...Z možem sva zeeeeeeeelo izčrpana pri teh doslednih omejitvah,imate kakšen predlog,izkušnje?Lp

Tako kot moja , ti ne znam svetovat, ker tudi pri meni ne uspeva. Moja bi samo skakala na žogi, ko se pa kaj dela, pa ona leta po prostoru.

verjetno se svobodno počuti v velikem prostoru in ji ni do omejitev(vaj). po moje ne bo dolgo trajalo in bo tudi ona upoštevala vsa pravila.
tudi meni se nesmiselno zdi, da bi jo silila. mogoče se vidve znorita skupaj in nekaj časa delajta, kar ona želi in potem se pridružita ostalim otrokom.

Saj ne vem, kaj bi ti napisala. Doslednost do konca in še naprej. Jaz sem ravno včeraj nekje malček popustila, ker sem že tko zmatrana od obeh, da se mi že cufa. Sem hitro videla, kako sem ga u...la. Tko, da zdej pa nič več popuščanja, tudi za mm ne. Ke potem imam same težave. Sicer pa sta itak za skupaj , ne vem, kako Joži zmore. lp

ja jst se tud sprašujem kako jih joži lahk uštima, men se že kr štrena,skoz en vek, cmera, ne to ne ono, ampak te meje so res ena huda reč, prebrala na tone psiholoških knjig in spoznala k vragu knjige, sam zmedejo vse skupi, udarimje res nikol  ne, morm bit pa načelna, čeprav je zeeeeeeeeeelo naporno.

Najbolj, da jo pripelješ na obisk, da se bosta na snegu mal zletala .lp

a ni telovadba sprostitev . zakaj se ne bi smeli otroci razživeti in početi tisto kar želijo. od lunce želi pač skakti na žogi, zakaj pa ne? itak so deležni veliko prepovedi, zakaj ne bi pri telovadbi bilo po njihovo? tudi igre jim ne vsiljujemo, vsaj jaz ne.

Naj še jaz dodam svoj piskrček.
Pri nas smo imeli tudi take probleme.Na telovadbi me je bilo orng sram,ker sem celo uro nekaj tečnarla,pa jo vlekla sem in tja.Zdaj se počasi(vsaj tako se mi zdi)stvari vsaj tam umirjajo.Zgleda da je dojela,da vrste pred določenimi rekviziti nekaj pomenijo...Prej je skakala ko ena kura od ene do druge vaje,se vrivala pred otroke,če je blo treba tudi odrinila kakšnega otroka,če sem jaz protestirala,se je začela dret,da je vse zijalo vame.Ampak jaz sem vstrajala kljub nelagodnosti.
Veš Mika,vse lepo in prav,telovadba je res zato,da se sprostijo,ampak red vseeno mora bit.Če bi vsi letali vsevprek,bi prišlo do padcev in udarcev,kar pa tudi ni vredu,poleg tega pa je to tudi vzgoja in navajanje na disciplino in red v družbi,ne samo sproščanje živčkov.(čeprav nam včasih prav pride,da se tam zdivjajo in je potem doma mir)

_____________________________

............ja,takle mamo..;)

TaRe, imaš prav, da se morajo znati obnašati v družbi. ampak jaz sem mislila, da je extra živahnega otroka treba že prej malo znoret in da se pridruži ostalim. naj bo malo po njeno, malo pa tvoje. tako mi delamo z našo in kar uspeva.

Ojla!

Najprej glede telovadbe: po moje ni poanta telovadne držanje za rokice ampak telovadenje/norenje in očitno pač tvoji punci taka zadeva še ne ustreza. Morda rabi samo prosto tekanje in ne vodene vadbe. jaz ne bi imela nič slabe vesti ampak je ne bi tja peljala, raje v naravo. Poleg tea se s tem izogneš stresu tudi ti. Ali pa sta preprosto skupaj. Toliko star otrok še pač nujno ne rabi hodit na vodeno telovadbo.

vse pa je povezano tudi s tem, da ima zdaj bratca, zagotovo. Obnašanje pri mizi se mi zdi precej normalna reakcija. Posebej če bratec že je gosto hrano ; ali pa nekako podzavestno išče pozornost in jo tako tudi dobi. Pri nas imamo malo razliko in se starejša včasih ful podojenči, če se recimo kdo preveč ukvarja s ta mlajšo. Če sem ta malo hranila, sem morala še njo, pa pači se pa tak. Saj jo opozarjam, ampak ne delam iz tega slona. Morda jo vržeta na kako finto glede jedenja.

Fazo trme pa itak vsi poznamo, je vsakodnevni izziv pri nas in to dvojni, in vsaka zahteva svoj pristop. In enkrat mi krasno uspe, s razlago, mirno, s kako finto, ali samo z mirnim "ne", drugič s povzdignjenim glasom (če sem utrujena). Ampak okoli tretjega leta se stanje bistveno izboljša, čeprav je vedno bolj treba pazit, da je človek dosleden, ker te otrok hitro spregleda.

Mislim, da morata malo računat z nekim upiranjem im iskanjem pozornosti že zaradi bratca, ampak se bo to uredilo.

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn