še ena žalostna z žalostno zgodbo (ss v 12t).....moje pikice ni več!  pa tako močno sem si jo želela.... ....donositi,imeti ob sebi,objeti,poljubiti....
srček se mi para ob misli da jo ni več,da v meni ne raste več tista drobna, drobcana pikica,ki bi zrastla v majceno bitjece....
jokam,jokam in jokam želim se zbuditi iz te more.... ....moje srce je trenutno ena velika skeleča rana,ki boli in boli....počasi poizkušam postavit svoje življenje na stare tire,ponuditi možu in sinku kar se da največ in najsrčneje ne pa žalostno mamo,na hitro poskušam zaceliti to srčno rano,čeprav glih nisem uspešna in imam občutek,ki me preletava in neznosno skrbi,da se ta rana ne bo nikoli zacelila!

 upam, da se ti uspe pobrati, če ne drug te naj potolaži tvoj malček, ker veš da si zaj vse.


_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

iskreno sožalje

_____________________________

****************************************
najin sonček Matia je posijal 27.2.2007 ob 12:59

****************************************

Težko je karkoli napisati. Moje sožalje.

 Žal mi je

Ojoj, no, ma koliko je že  tega.  Držim pesti, da bo kmalu tudi zate nova pikica.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Še ena. Me kar zaboli, ko preberem kaj takega. Najina pikica, jaz sem danes 5. dan po ss-ju, v devetem tednu. Lahko rečem, da se počutim malenkost boljše. Izjokaj svojo bolečino, govori, piši o tem, meni je to zelo pomagalo. Vem, da pozabila ne bom nikoli, vem, da bolečina ne bo nikoli izginila, vem pa tudi, da nas bo naš angelček vedno čuval in pazil na nas. Tudi sama sem se težko posvečala možu in obema otrokoma, preveč sem pestovala svojo žalost, ki mojega otročka ne bo pripeljala nazaj, moža in otroka imam pa tukaj zdaj. Težko je bilo narediti korak čez to bolečino, ampak sem jo morala in čim sem se začela ukvarjati z otrokoma, je bilo vse lažje prenašati.

Tudi tebi želim, da bi našla moč v svojem sinčku in možu. Vse besede tolažbe so navadno zaman, dokler sami ne pridemo do tega spoznanja, zato ti ne bom govorila, da je mogoče boljše tako. Želim ti veliko poguma in samo zaupaj, da tudi tebe čaka sreča in da tudi v tvoje življenje še posije sonce.

En topel, velik objem.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Ojoj.....  

Vem kako je.

Te razumem.

Ne vem, kako je. In želim, da tudi ti ne bi vedela .

Naj ti čas kmalu zaceli ranjeno srce, brazgotina pa naj ostane komaj opazna!

_____________________________

Cvetim...

06.09.2007 sem dala vse to isto skozi moje življenje, le da je moji pikici nehat tiktakati srček in sem morala na abrazijo. Je zelo zelo hudo, le da je bila to najina prva še kako zaželjena pikica.
Naj ti bo vsaj malček v uteho tvoj mali sinček, stisni se k njemu in ti bo nekoliko lažje, sigurno.

Drži se in mislimo nate.

Vesna

zate, jaz pa samo upam, da mi ne bo kdaj potrebno iti skoz to. 

                   

_____________________________

Po novem je povprečna slovenska družina tista, ki ima tri otroke. In mi smo od 4.7. 2008 tudi med njimi. :-)

Iskreno sožalje

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

Uboge vse , ki ste to prestale, ne vem kaj preživljate, pa vendar 

_____________________________

True friends are hard to find, harder to live and impossible to forget!

Having a dream doesn't make you smart. Knowing it wont come true, that does.

čas celi rane...vsaj pravijo tako...

Najina pikica, hudo mi je za te, za tvojo družinico, da ste morali to doživeti. Boli, solze tečejo, naj tečejo, da sperejo bolečino.

Vsak dan bo bolje, boš videla. Še boš srečna, čeprav bo pikica, ki je rastla v tebi vedno v tvojem spominu. In prav je, da je ne pozabiš. Naj ima svoje posebno mesto v tvojem srcu.

Tako se tolažim jaz. Nisem je imela priložnosti spoznati ko se je rodila, vem pa, da je čutila, vso nosečnost, da jo imamo radi in se je veselimo. To je odnesla s sabo, to je največ kar smo ji lahko dali. In vedi, da je ljubezen tista, ki je v življenju najpomembnejša in neumrljiva.

joj sožalje  ...in drži se..