nikoli še nisem iskala pomoč na forumih, zato sploh ne vem, kje in kako naj začnem.
po 12 letih sva se s partnerjem razšla, ni bilo ljubezni, ničesar kar bi naju vezalo, razen dveh otrok, najino življenje je bilo ločeno,veza zaradi otrok, v glavnem šla sva vsak svojo pot, izplačala sem polovico,kar sva ustvarila skupaj..to je preteklost, če ni ljubezni, ni tako hudo...
potem sem spoznala moškega, na katerega sem stavila vse, mislila sem da je idealen moški, zaljubila sem se, oz. bila je iz moje strani prva taprava ljubezen.
po pol leta, kar sva se poznala je prišel živet k meni, ker je bil podnajemnik v stanovanju, ki ga ni plačeval, mu je to ustrezalo,jaz pa sama v veliki hiši.
govoril je, kaj vse bova naredila, se poročila, imela še otroka(sam jih nima), vendar sam govoril...
jaz sem ga tako ljubila, da nisem opazila, da so to samo besede.
pri meni je bil skoraj tri leta, jaz sem skrbela za vse stroške hiše (položnice, kurjava), za otroke za njega, popolnoma za vse, vedno sem bila skrbna, gospodarna, rada bi si ustvarila popolno življenje, ampak vse to me je vedno bolj izčrpavalo, včasih sem bila dobesedno na tleh. potem pa se je začelo dogajat pred pol leta, da sem slučajno opazila sms na njegovem telefonu, kjer je pisalo,ljubim te, želim si te....dopisoval si je ne z eno, ampak z več ženskami, na internetu vroča linija...to me je pribilo na tla.
vem, da si takega moškega ne zaslužim.
ampak zdaj sva narazen 3 mesece, se je odselil, v neko stanovanje, jaz ga pa še vedno tako ljubim.
mislim,da me je dobesedno obsedel in ne vem kako se naj tega rešim, opral mi je možgane..včasih sem bila ustvarjalna, mislila pozitivno, zdaj pa se mi zdi, da sem postala takšna kot on, ničesar ne morem niti delat niti mislit.
vsi ljudje ki jih poznam,so srečni,da je šel,videli so kako je

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne moreš vendar imeti rada takšnega "ne vem kaj"! Po tem, kar si odkrila, res ne vem, kaj te še veže naj. Mislim, da si sama sebe prepričala, da si obsedena z njim. Pamet v roke, ali bolje v glavo! Misli na svoja otroka in nase!

vsaka rana rabi čas da zaceli...tudi ta bo. Med tem pa se izjoči,bodi žalostna, ...a ne pozabi, kaj vse si v življenju že ustvarila, ne bo te pobralo, čeprav trenutno boli, vsakogar ki ljubi, kdaj zaboli...o to še ni vzrok, da nehaš ljubiti, nehaš živeti....smej se z otroci, dobivaj s prijatelji, vse ostalo se bo že uredilo. 

Gitti, mlada si še, cel life je še pred tabo. Misli nase in na svoje otroke. In z glavo naprej v prihodnost, naj srce še mal počaka. Tut zanj bo še prišel čas.

G


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

živka, moja starša sta krasna, zelo mi stojita ob strani, pa otroci tudi
zelo se razumeta, vedno sta skupaj, vse se dogovorita skupaj, še zdaj je med njima čutiti ljubezen.
upam, da se bom pobrala iz tega, rada bi samo bila taka kot včasih, ker se mi zdi da na momente kar tonem, da mi je čisto vseeno, pa vem da ni prav.

Gitti, pravilno razmišljaš. Ne zaslužiš si takega človeka in prav je da si se ga rešila. Zdaj pa le počasi, dolgo si bila z njim. Čas ti bo pomagal vse skupaj prebroditi in še predno se boš zavedla boš spet stara ti. Drži se! 

enostavno ne morem verjeti, to je to,
jaz ne bi mogla nekoga izkoriščati na tak način, ne morem razumeti, kako so ljudje lahko takšni, tako brez čustev, spoštovanja, ne cenijo ničesar, dandanes se te vrednote res izgubljajo.
ko sem odkrila sms-e, sploh nisem mogla verjet, sama sebe sem prepričevala, da to ne more biti res, njemu pa to ni nič, nekaj normalnega, njegov komentar glede vroče linije, pa internet je bil..jaz moram vse probat..
vem, da me je sam Bog rešil in da me angeli čuvajo, sam zdaj se moram sama pobrat in vsaka pozitivna beseda mi da nekaj.
hvala

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

bi se podpisala pod to
ne obupuj, pojdi z dvignjeno glavo naprej

Jaz bi tudi rekla, da takšnega človeka ne moreš imeti več rad.... Pri meni bi izgubil vse zaupanje, zame bi bil totalna nula.... In prav zaradi tega se preprosto ne sekiraj in probaj ne misliti nanj. Začni delati stvari, ki te veselijo, posveti se sama sebi in imej se rada.....  

Pa še to... Jaz mislim, da ti ljubiš človeka, katerega si mislila, da imaš ob sebi. Verjetno si slepo verjela vanj in niti pomislila, da bi lahko bil drugačen. Po moje se še vedno malo slepiš in premišljuješ o tistih navidezno lepih stvareh, ki so ti bile pri njem všeč. Če je kaj na tem ti lahko tudi to spoznanje pomaga pri prebolevanju...

Malo sem zakomplicirala vendar upam, da sem ti kaj pomagala...  

Vsaj si ga izgnala iz hiše, si že naredila en ogromen korak.

Hvala bogu da si finančno neodvisna in da si lahko naredila rez.

hvala, vsaka beseda mi pomaga diana,
res je, jaz ne bi mogla nikogar prizadeti,izkoriščati ali mu govoriti, da ga imam rada, če ni res.
zato tega ne morem dojeti. vem da če bi še vztrajala v vezi, bi me dobesedno spravil v grob. saj ne vem, kje sem zbrala sploh moč, da sem naredila konec.
povrhu vsega je na koncu postal še agresiven, pokazal je res pravi jaz, bali smo se ga vsi, če se spomnim, me je kar groza. poln je sovraštva in jeze, s tem pa tudi nima nobenih prijateljev, kmalu bi še verjetno jaz postala taka, oz. sem bila že na poti.
na začetku pa je bil tako sladek, poln načrtov in ciljev, pa je ostalo le pri besedah, še preden je šel, je rekel,da želi otroka z mano. a je to normalno? dobesedno bi me privezal nase, spremenil se pa nikol ne bi, verjetno bi bilo še huje

Tega ni! Dokler ne boš sprejela, da so življenje vzponi in padci, da ljubimo ljudi, ki imajo dobre in slabe lastnosti in da jih imamo tudi sami, boš težko vzpostavila neko pametno partnerstvo...

Ti si si možgane oprala sama: sama želiš videt svojo popolno sliko živeljenja in si vzela pač moškega, ki ti je govoril to, kar si želela slišat. To, da se potem to ni uresničilo, je bil seveda problem - vendar ne tolikšen, da bi bila sposobna se soočit z resničnostjo, ki je precej bolj kruta, ampak tudi bolj zabavna kot iluzije, ki so tako prekleto predvidljive...


Vsi so ga videli v pravi luči, le ti se oklepaš sanj! Ampak to so sanje, iluzija, to ni pravo življenje! Pravo življenje imaš tu, zdaj: imaš dva otroka, hišo, službo, kup perila in rožice na vrtu... to je tvoje pravo življenje, ne tista pravljica v tvoji glavi...

NIso ljudje brez čustev! Samo pač ta tip ni ljubil tebe - mogoče pa je kdaj kakšno točno tako kot ti zdaj njega, pa ga je ravno tako sesulo! In mogoče se je zaprl in zdaj izkorišča druge (kar je narobe, vendar to ne pomeni, da nima čustev).

Bojim se, da vse gledaš preveč črnobelo: tvoji starši so zlati in njihova zveza je krasna in nikoli ni imela omembe vrednega padca, tvoja otroka sta krasna in nikoli ni bilo težav z njima, tvoj moški je bil krasen, do tik pred kratkim, ko si ugotovila, da te tudi vara poleg izkoriščanja... POglej svet malo širše. Nič ni narobe, če si človek prizna, da se tudi njegovi starši kregajo, da nobena veza ni idealna, da imajo tudi naši krasni otroci svoje temne trenutke in so včasih čisto nemogoči, da smo dostikrat nemogoči tudi mi, da imajo naši ljubi napake, itd...
Ker dokler si tega ne boš mogla priznat, boš padala na besede, ker - kot ima ena v podpisu: nihče vam ne more dat več, kot vam jaz lahko obljubim. Normalni ljudje imamo napake in dobre lastnosti in oboje se da dokaj hitro videt, ker jih ne skrivamo ravno bolestno. In zato ti teh ljudi ne boš pogledala, saj iščeš popolnega. Tega pa ni. Zato nasedeš najoljšemu približku: tistemu, ki vsaj pravi, da je popolen... Ko vidiš, da ni, se pa vse sesuje kot hišica iz kart... Boljše je vzet kake napake, ki te ne motijo tako zelo skup s kupom dobrih lastnosti, ki ti veliko pomenijo in jih naselit v svoj nepopolen dom - in potem si lahko kar srečen - večino časa - pridejo pa seveda vedno tudi razne "preizkušnje".

Srečno in nehaj sanjat! Življenje te čaka!

Hm, na nek način si to delala očetu svojih otrok: sama si rekla, da nikoli ni bilo ljubezni, pa si vendarle živela z njim 12 let... Včasih lažje razumemo druge, če svoje situacije in reakcije pogledamo iz drugega zornega kota...

vem, da v vsaki vezi pride kaj narobe, to je normalno, včasih se je tud treba prilagodit, vendar če imaš vsaj malo spoštovanja in da znaš cenit partnerja je to veliko.
odkrit pogovor je največ.

To je težko, če ga sploh ne vidiš takega, kot je v resnici. Če ljubiš sliko, ki si si jo ustvaril o njem. Tudi odkrito pogovarjat se z iluzijami ne moreš, to se lahko  samo z realno osebo, ki ne bo del popolnega življenja, ampak bo živela samo v resničnosti...

Nisem vsega brala, samo dejstvo je, da je vse preveč takih zvez, kjer eden ali drugi živi s sliko, ki si jo ustvari v glavi o svojem partnerju, realnost pa še zdaleč ni taka.

Ravno imam znanko, ki preboleva ločitev od svojega partnerja in se po nekaj mesecih sedaj sprašuje, če je bila to res prava odločitev, morda pa ni bilo tako slabo z njim.

Seveda, sedaj ga ne vidi, ne živi z njim, na misel ji prihajajo lepi trenutki, slabih ne vidi. Takoj ko bi bila 24 ur spet z njim bi videla, da to ni tisto, kar ima ona v glavi naslikano.

Sooči se z ralnostjo, pa čeprav je tako. Ne idealiziraj vajine veze, ker ni bila idealna, ker nobena ni. Težko ti bo, vendar bo sčasoma čedalje lažje. Najslabše je, če si zanikaš situacijo. Lahko to počneš mesec, dva, leto morda, toda slej ko prej bo resnica udarila na dan. In vprašanje je samo, koliko časa boš po nepotrbnem zapravila, ko boš spoznala, v kakšni zmoti si živela. Prej ko boš vzela življenje v svoje roke in poiskala še druge smisle v njem, prej boš ponovno srečna in vesela, več časa boš imela za uživanje. Zapomni si, življenje tukaj ni večno in samo od tebe je odvisno, kdaj ga boš spet začela živeti.

Ko boš svoje misli spravila v red, bo vse začelo teči v pravo smer.

jaz bi samo rekla to, draga gitti, ne glej na svet skozi rožnata očala. niso vsi ljudje po defaultu srečni oz. nesrečni. kot je že ronja napisala, ni vse črno belo. predvsem pa ne meči sama sebi pesek v oči. tip ni imel dobrih namenov s tabo, dvomim, da te je kdaj ljubil. zdaj si jezna mogoče sama nase in se zato oklepaš tiste idealne4 slike4 o njem, čeprav veš da ni takšna. najprej odpusti sama sebi, si samo človek in ljudje delamo napake. nato si vzemi čas zase, za svoje otroke. uživaj življenje. preteklost pa pusti za sabo. ker, če tega ne boš storila, te bo to v nadaljnjem življenju samo oviralo in obremenjevalo.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

ja, res je, sama sem kriva, da sem se pustila tako nizko, nikoli me ni imel rad, če se spomnim nazaj, kako sem delala, od petih zjutraj, pa do večera, on pa lari fari okrog, pa kavč, ko sem prišla domov me je vedno čakalo vse, gospodinjstvo, skrb za otroka, šola, skrb za vse stroške.. zdaj vidim, da nisem imela nič od njega. kako sem bila lahko tako nora in se pustila tako izkoriščati.
res mi je glede tega zdaj lažje..

Glede česa ti je pa težje? Je bil v postelji tako noro dober, da se ti toži po njem? To je namreč edino, kar še ostane... Sama si težko predstavljam, da bi se nekdo pri seksu zelo zelo potrudil, da bo partnerka uživala, v vsem ostalem bi mu bilo pa popolnoma vseeno, kako se počuti in koliko jo izkorišča... Ne vem, lahko da imata oba iste fantazije in se poklopijo, v realnem svetu pa se seveda ne, ampak se mi zdi še bolj verjetno, da ti je težje bolj zato, ker zdaj nimaš več svoje iluzije, ne zato, ker nimaš več njega.

odkar je internet velik druzin je slo narazen,velik so gor na razne razne strani in lažejo da so samski in bog ve še kaj groznoooo 

_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

in kaj ma to veze s konjskimi dirkami?

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Tolk kot z bananami.