Pozdravljene!

Sicer ne vem če sem izbrala pravšnji forum ampak se tiče družinskega življenja. Skratka doma imam probleme in ker imam otroke jima želim vse najboljše in ne obupno mamo, zato sem sklenila in tudi dobila predlog od en strokovnjakinje da si poiščem pomoč psihologa. Moje vprašanje pa je, v kolikor je katera od vas ali kakšna prijateljica rabila pomoč psihologa, če mi mogoče lahko zaupate ime, katerega psihologa/injo mi priporočate in kakšne so cene ali te napoti tvoja osebna zdravnica.
Lep pozdrav

Pa ne me narobe razumet tisto z "obupno mamo". Ne nič nisem naredila svojim otrokom ampak probleme imam iz otroštva, ki se še vedno vlečejo, sedaj s taščo in tastom, sedaj pa že z možem. Ker imam svoja otroka najraje na svetu in zaenkrat vidim samo, da me imata onadva resnično rada, ne bi rada storila kakšne neumnosti da ostaneta brez mamice, zato bi si rada poiskala pomoč, da bom lahko dokler me bosta rabila z vso svojo ljubeznijo jima pomagala kolikor bo v moji moči.

Jaz vem samo za tole: http://www.druzinska-posvetovalnica.si/, vem, da imajo tudi individualna svetovanja, pa eno koncesijo od MOL, ki pokrije del stroškov svetovanja, za kaj več bi se pa morala pozanimat.

predlagam dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič ali pa dr. Radoslava Radetića.

Sama sem obiskovala psihoterapevtko (v LJ), ne psihologa. Še prej sem bila pa pri psihiatru (1. pregled), ki mi je rekel, da pri meni še zdaleč ne gre za depresijo ali kaj podobnega, temveč da "samo potrebujem pogovor, da pobrišem prah s svoje duše). Mi je bilo pa prekleto težko narediti ta korak, ker sem imela prej to za modno muho iz Amerike.

K njej sem hodila slabi 2 leti: na začetku 2x tedensko cca. pol leta, nato še naprej 1x mesečno (a ne vsak mesec). Prvi pogovori so bili intenzivni, prihajalo je cel kup stvari na plano (za rubriko "kje pa tebe čevelj žuli" :)), potem se je pa pucalo. Sama sem bila zelo zadovoljna z njo, ker me je vedno pri mojem razmišljanju ali izpovedovanju (itak sem bila pametna za 3 skup) znala  tako vprašati in usmerjati v pogovoru, da sem samo sebe debelo gledala. Pri njej sem se počutila vedno sproščeno (kot bi se pogovarjala s prijateljico) in z občutkom, da lahko še tako grozno stvar o sebi izustim, pa me ne bo obsojala.

Če sama čutiš potrebo, da najprej sama razčistiš kaj te muči (in ne skupaj s partnerjem), se mi to zdi dobro. Marsikdo namreč rad svetuje v zakonskih težavah skupno obiskovanje, ampak lahko se zgodi tudi (vsaj pri meni je bilo tako), da samo en partner potrebuje pogovor/poslušalca, in se nato razčiščeni računi sami s sabo pozitivno projecirajo na odnos s partnerjem, otroci.

Seveda je pri teh terapijah ključno dvoje: tvoja 100% iskrenost v pogovoru in medsebojna kemija s terapevtom/zdravnikom. Če tega ni, se noben dr. ali nedr. ne bo približal temu, kar želiš: biti umirjena in funckionalna v življenjskih vlogah.


Želim ti vso srečo!

< Sporočilo je popravil enkratna -- 14.7.2011 23:03:27 >