Po vsej verjetnosti, bom morala v službo pred iztekom porodniške, tamal bo bil takrat star osem mesecev. Do starosti enega leta bi ga čuvala od moža teta. Super ženska in edino njej bi malega zaupala (poleg mami, ampak hodi še v službo)potem pa bi šel v vrtec, ker menim, da je tako boljše. Ampak zdaj se počutim najslabša mamica na svetu, kako bo z mojim malčkom? Ne želim biti posesivna ali egoistična, mi je pa hudo. In še večji problem, kako ga odvaditi dojenja, saj je kljub gosti prehrani, ki jo ima rad, dojenje še vedno glavni obrok, tako čez dan kot ponoči? Čisto sem zmedena.

Ženske drage uživajte v porodniški, saj včasih pride težak dan, otročki znajo biti zelooo naporni, ampak so pa taki srčki in naši sončki. Izkoristite vsak dan posebej!!!


Pomagajte mi!!!

Žalostna mamica:((

Zakaj ga moraš odvaditi dojenja? Dojiš lahko pred in po službi, če imaš službo blizu, pa lahko razmisliš tudi o tem, kar ti pripada - odmor za dojenje. (sem se informirala na MON-u, forum Dojenje)
Držim pesti zate in za tvojega sončka.

Zakaj bi pa šla prej v službo?

Lep pozdrav!

Ne vem sicer, če te bom potolažila, vendar ti povem, da sem pred osmimi leti, ko sem rodila šrvega otroka, šla prvič delat, ko je bila star 2 meseca. Bila sem brezposelna in sem prejemala starševski dodatek, brezposeln je bil tudi moj mož, meni pa se je ponudila priložnost honorarnega zaslužka. In ker smo živeli v najemu, jaz pa sem otroka hranila na umetno mleko, ker svojega nisem imela, to pa ni bil majhen strošek, sem to enostavno morala narediti. Ker je bilo to tisto, kar smo vsi potrebovali, možnost za izboljšanje razmer pa je bila dana meni. In sem jo izkoristila in mi ni žal. Otroku ni v času moje odsotnosti nič manjkalo in v kolikor bi se danes podobna situacija ponovila, bi storila enako. Otrokove potrebe so na prvem mestu.
Če pa bi bilo v igri samo to, da bi v službi zahtevali od mene, da pridem prej, ker "kao" ne morejo brez mene, v kolikor pa ne bi prišla, pa bi mi dali odpoved, bi pa počakala, da mi dajo odpoved, potem bi jih pa tožila. Ker vem, da bi tožbo dobila. In takega delodajalca niti ne potrebujem.

Pa-pa!

Drage ženske, gre se za to, da grem v službo k sebi, ker imava z možem firmo in obseg dela je velik, kljub temu, da imamo zaposlene, pač nam je to edini vir zaslužka, tiste boste najbrž razumele, ki imate podobne situacije, če gre posel po zlu sva brez službe oba. Tukaj pa je otrok.

a porodniško pa le izkoristi do konca! 8) trije meseci prispevkov tud niso kr tko 8)

Kerensa, najprej bi za vložitev civilne tožbe morala odšteti nekaj čez 200.000 sit, potem pa še par let čakati na razplet..bad strategy;) Jaz tega ne bi poenostavljala!
Lp

Corfu, jaz te razumem- tako je praktično pri vseh podjetnikih. Dejansko si suženj svoje dejavnosti ali pa te v naslednjem hipu povozi konkurenca in nimaš nič več.
Žal mi je, da je tako- ampak, če imaš možnost tako dobrega varstva, jo izkoristi. Pa potrudi se biti vseeno čimveč z otrokom. Saj veš, kako je: otrokom denar nič ne pomeni, samo čas, ki jim ga namenijo starši.

LP

aja še to, sicer ne vem kakšno dejavnost opravljate in kakšno delo opravljaš ti, a jaz delam od doma in nimam fiksnega urnika :) če imaš možnost si poskušaj tako urediti, da boš čimveč naredila, ko bo dete spalo al kakšno urco, dve ko ga bo čuval kdo drug :)

Veš kako se reče, ni važna kvantiteta ampak kvaliteta. Tisti čas, ko boš z :duda: izkoristi čim bolje, pa bo...obstajajo ženske , ki so cel dan doma, čepijo na kavču, pijejo kavo, gledajo tv tamal pa joka v stajici...In kaj jim potem nuca, da so doma.Mislim, da tiste mamice, ki so zaposlene znajo veliko bolje in lepše izkoristi čas, ki ga preživijo s svojimi malčki...Ne imet slabe vesti, sploh če imaš možnost super in zanesljivega varstva..

corfu, veliko nas je takih, ki ne bomo mogle ves čas porodniške kar odklopit službe. tudi jaz. pa se s tem ne obremenjujem preveč. saj tudi tebi ni verjetno glih nuja, da si v službi osem ur. pač greš pomagat, narediš kar je treba, pa domov. pa vmes ga lahko greš tudi podojiš. pa še problema z odmorom za dojenje nimaš, če je firma tvoja.
tudi jaz bom verjetno na istem in vedno sem rekla, da prav zavidam mamicam, ki za čas porodniške totalno odklopijo službo in jih briga figa, kaj se tam dogaja. pri meni to ne bo šlo, ker je služba preveč pomembna za naše preživetje in moram biti vsaj malo vedno prisotna in na tekočem z zadevami. tako, da 100 % odklop odpade.
sploh pa je fajn, če teti zaupaš. jaz tako zaupam moji mami, ki bo vzkočila, ko bo potrebno.
sama sem prva 4 leta svojega življenja preživela pri starih starših, starši so prihajali čez vikende, ker je bila pač taka situacija in ti moram povedati, da so bila to verjetno moja najsrečnejša 4 leta življenja in moja mama ni bila zato nič slabša mama. kvečjemu mi je dala čudovito darilo.
corfu, nič se sekirat, boš še vedno dovolj mama, tvoj otrok pa se bo navadil na druge ljudi pa verjetno ne boš imela problema, da se te kot klop drži za krilo 24 ur na dan.

Rija to se pa tako lepo napisala, da si me prav ganila. Res ni enostavno, razpet si med službo in otrokom...S skupnimi močmi nam bo nekako uspelo. Tudi jaz sem bila v varstvu od drugega meseca starosti, pa mi tudi ni nič manjkalo, najbrž, saj se tako ne spomnim. Je pa težko svojega otroka spustiti od sebe.

Corfu, poznam žensko, ki ima tri otroke, enega za drugim in je hkrati uspešna podjetnica in dobra mama. Ima podjetje, ki bi brez nje gotovo propadlo. Ona si je to zorganizirala tako, da je imela vedno otroke pri sebi.
V njeni pisarni je bila otroška postelja in previjalna miza, zraven je bila pa igralnica za starejša dva. Tako je bil volk sit in koza cela. Tisto podjetje oziroma trgovina je pa znana po otroškem živžavu.
ne vem sicer kakšno situacijo imaš ti, probaj pa v tej smeri razmisliti. Mora biti pa hudič, da postaneš suženj lastne firme. Marsikomu se to zgodi.

Imava tako dejavnost, da kaj takega žal ne pride v poštev. Suženj lastne firme...mogoče, ampak vem da delam zase in svojo družino, kot pa nekoga X, ki me po možnosti še zajebava. Pa tudi pri zaslužku je razlika.

Se strinjam.
Je pa res, da lahko sam službo po 8,9,10 ali 11 urah lepo odklopim, in se ne sekiram, pri tebi pa žal ni tako. Je pa res, da je tvoj zaslužek zato večji.

Vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti.

Tudi jaz sem "na svojem", in sem med porodniško morala vsake toliko časa delati. Dojila sem do enega leta. Preden sem hčerko dala v varstvo sem jo podojila, nato pa sem si med delovnim časom enkrat izstisnila mleko. Mleka mi tako ni zmanjkalo. Tudi jaz sem imela na začetku slabo vest, vendar ko sem videla da je hčerka to čisto vredu prenesla, in da ji v varstvu nič ne manjka, sem se potolažila. Tudi jaz sem se spomnila na mojo mamo, ki je morala pri 3 mesecih v službo (takrat še ni bilo 1 letne porodniške). V nekaterih zahodnih državah in v Ameriki imajo porodniške dolge največ 3 mesece.

Verjamem, da bo tudi s tvojo hčerko vse vredu in da boš tudi ti dobro prenesla prvo "ločitev" od nje.

kalbo se strinjam, ko prednosti in slabosti.
Evelina, hvala za lepe besede, tudi jaz uopam da bo moj sin in ne hčerka;), lepo prenesel nove spremembe.

Ne sekiraj se preveč da si slaba mama in podobno. Če bi živela npr. v Franciji bi itak že morala delat, ker nimajo tako dolge porodniške...
Mirne duše prepusti varstvo teti, saj se ti trudiš za vaše boljše življenje.
Pa tolaži se s tem, da nisi edina, ki moraš delat, ... Glede koriščenja porodne do konca pa se pridružujem mnenju Jane73, vendar pazi ker baje strašno kontrolirajo mame na porodni, če katera kaj dela. Še posebej take so na udaru, ki so samozaposlene. Poznam primer.

A tako, kot ti je Kalbo predlagal, si pa ne bi mogla organizirat8)

Ne, nisi slaba mamica. Boš pa postala, če boš ves svoj čas namenila le službi. Če pa boš tako zorganizirana, da bo tudi tvoj:duda: imel tebe, potem bo pa kar v redu.

Oj, po moje ne bo čisto nič narobe, sploh, če zaupaš teti od moža, da boš na tekočem, in da bo imela samo tvojega otroka. Mislim da je okej.;)