prosim dajte mi svetovat moja desetletna frajla obeša vse šolske obveznosti na klin jaz več ne vem kaj naredit. punca ne dela nalog, ne uči se razen če jo kontroliram, ne nosi potrebščin v šolo (vzame jih v šoli pa reče da jih nima) skratka ni da ni pri kateri neumnosti. kakšna trda roka tle ne pride v poštev ampak nasveti, psihologija lepo prosim. sem jezna kot


_____________________________

Živi tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate,
ko bodo razmišljali o poštenosti,
ljubezni in pokončnosti.

Tako nekako izgleda moj Jan...
Pa je star šele 8 let. Kaj šele bo?!
Jaz sem enostavno z njim, kaj pa naj. Če hočem, da kaj konkretnega naredi, moram sedeti pri njemu. Na tak način naredi 30 računov v pol ure, če ga pa pustim samega, jih pa 5 v eni uri. Vse, kar je šolskega dela, smatra za kazen, ne pa za učenje nečesa koristnega. Nazadnje sem mu rekla, naj gre brat knjigo za bralno značko, pa mi je rekel nazaj:"Ja kaj sem pa naredu, da moram brat?" No, pa je vse jasno, kako razmišlja...
V šolo rad hodi zato, da se ima s kom kje igrati - doma je sam. Rad bi bil prvi tam in zadnji šel od tam. Na srečo ni agresiven in v šoli ne dela nobenih piz****, pa tudi učni snovi mu nekako uspe slediti in izpolnjevati norme, ampak nimam pojma, kako.
Če mu jaz ne pripravim torbe, potem polovico vsega pusti doma, tako je zbezljan (namerno ne bi pozabil, ampak ne razmišlja dovolj skoncentrirano, da bi pomislil, kaj potrebuje in česa ne). Na igrače seveda ne bi nikoli pozabil, ampak sem mu jaz postavila komando, da lahko kakšno odnese s sabo samo ob petkih, izjemoma še kakšen drug dan, če je ekstremno priden (kar pa ni skoraj nikoli).
Saj protestira in blefira in poskuša vse mogoče finte, ampak, sorry, Jan, mami je bila ista, ko je bila otrok, in mami pozna vse te fore, tako, da ni efekta.
Jaz ti svetujem temeljito kontrolo. Pri nas se drugače ne pride nikamor. Kdaj bo pa pogruntal, da šola ni kazne, pa nimam pojma. Upam, da čimprej, ker se jim naslednje leto začnejo ocene in bo štala, če bo še vedno tako raztresen.

Kerensa, moram reč da se bo tvoje dosledno delo z Janom obrestovalo. To kar sem prebrala je bilo kot , da bi pisalo o moji sestri. Moja mama je z njo presedela ure in ure (ne na dan). Ko se je bilo treba učiti   kaj , sej se ne rabi učit, vedno je bila lačna ko je bilo treba nardit domačo nalogo ali pa se učiti. To je trajalo nekje do 4. razreda. Pol je dobila voljo za učenje ampak jo je mama še vedno kontrolirala. Danes hodi na 1. gimnazijo v MB in ima pravdober uspeh, tako da smo vsi veseli.

Aja, pa mama se ne rabi več učiti z njo

Vidim, da nimam samo jaz pozabljivih otrok - za šolske stvari, (moj sin bi šel še brez torbe, če ne bi za njim hodili z njo). Igrač pa lahko vzameta zraven cel nahrbtnik, pa ga ne bosta pozabila.
Se sprašujem, le po kom imata to.

Ojej,kot da bi brala zgodbo moje Karin do 5. razreda...vedno isti problemi.
Sedaj pa j že 2 leti vse OK, nalog naredi takoj po kosilu, torbo si pripravi zvečer, v šolo nosi vse.
V 4. razredu ni naredila bralne značke, ker se ji ni dalo, v 5. razredu jo je naredila 1. v šoli

Nisem pa nič ukrepala, nič kričala, le vedno sem ji sledila pri vsem,...vedela sem vse,kar se je dogaajlo, le da nisme kričala, ....edina grožnja,ki sem jo uporabila je bila ta da ji ne podpišem več nobenega podpisa in to bi tudi storila,če bi prišla še 1x k meni, da ni imela naloge ali potrebščin.
Vedno sem se pogovorila z učiteljicami, enostavno smo jo pustili pri miru,...sama je prišla do tega,kaj potrebuje.
Zdaj je med najvzornejšimi na šoli