Pozdravljene,ne vem kako naj vam razložim,naša družinica si je prizidala prizidek,zraven partnerjeve mame-tašče,staremame,tako da smo v sklopu 3 družine in vsi so doma.Nimamo nobene zasebnosti,vse kar počnemo morajo vsi vedet,videt,to mi nažira živce,čeprav smo šele 2leti tukaj,enostavno ,ne gre več vsi mi gredo na živce,tamala bi bila samo pri tašči,tam so še sestere od partnerja z otroci,kar je logično da tamala naša išče družbo.Partnerja prepričavam,da bi si uredila stanovanje pri meni doma,kar prej ni bilo mogoče,tam bi imela vsaj malo miru,bi si uredili eno nadstropje,tam živijo le starši,samo partner v to okleva,ne vem kako naj mu dopovem,da ne zdržim več,se pa odlično razumeva,da bi šla narazen niti ne pomislim,samo duša me boli,ko sem doma,vidim taščo,snahe....enostavno se ne počutim doma,vsako mnenje bo dobrodošlo in morda pameten nasvet,hvala in lp

Sploh ne vem, kaj bi rada od nas.
Ja, bedno je živet v razširjeni družinski skupnosti treh družin. Ja, gadno je, da ne moreš v miru na vrtu kave spit, ne da bi stalno nekdo silil vate in hotel na vsak način klepetat. Ja, smotano je taščo gledat dan na dan.
Na vse to bi bilo pametno mislit pred gradnjo prizidka.

Ti bom rekla isto kot "ajsek" , na to bi bilo pametno mislit pred gradnjo

Se podpišem in dodajam vprašanje. A misliš, da bo pri tvojih kaj drugače?

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Moža posedi dol in mu obzirno povej kaj te teži - navsezadnje je to njegova mami in njegove sestre oz žene bratov.
Če maš dovolj financ ti svetujem da greste popolnoma na svoje - ti trpiš pri 'njegovih' on bo pa lahko pri 'tvojih' - preden spet vlagata bi bilo fajn premislit in mogoče met eno preskusno obdobje.
sama sem šla v to, da imava svoje nadstropje pri njegovih mava svoj vhod ampak skupno stopnišče. Če nisi povsem fizično ločena je lahko zelo težko, še takrat je treba trpeti razne vpade in poslušati kritike tega in onega. Če bi vedela, kar vem zdaj ne bi šla v to, ampak moj je praktično edinec, ob gradnji hiše je bilo predvideno da se gor on vseli in nisem imela šans da ga prepričam - glde na cene stanovanj oz najemnine, v gradnjo hiše itq ne bi šla - to je metanje € stran.

in na kaj si mislila pred par leti?????

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Ojej,

Najprej tako prav pridejo tašče za varstvo, za pomoč pri delu, ker se ni potrebno za 20 let zakreditirati zaradi nakupa stanovanja, ....Potem pa tako odveč postanejo.

Ti si pa ljubosumna, ker je tvoj otrok raje pri tašči, kot doma. Hja, sranje, ne?

Mislim, da ni toliko težavnih tašč, o katerih se bere, ampak je velik procent tudi težavnih snah.




_____________________________

se popolnoma strinjam... tudi jaz bi lahko bila doma, pri svojih in tu jamrala, ampak kredita pa ne bi imela. ne razumem kako si uredite stanovanje na grajenem (torej vložite nekaj malega) in hočete biti ve tiste, ki boste glavne :(
jah, hiša je od tašče in ne tvoja... glede odhoda k tvojim... čez dve leti bomo pa brali, tudi pri mojih nimamo zasebnost, kam zdej? samo na svoje ne

Če se imasta rada kot praviš, potem se vsedita in pogovorita. Še boljša varianta je da gresta čisto zase, če je možnost. Vedi pa, da tudi pri svojih ne boš imela privatnosti.

Vso srečo .


_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Mi2 sva na svojem, ampak ker je stanov. v hiši pisano na mojo taščo, če kaj ni po njeno (recimo da ji moj prepove vstop, ker se skrega z njo), nas hitro"meče ven v roku 3 mesecev",  (mimogrede imamo možnost bit v enem drugem stanovanju, ampak v bloku ne v hiši ), saj je ona gradila.Katastrofa.Sedaj pa še neki dozidavamo, da bo mal večje zaardi otroka.
Ko pride na obisk , kar stopi not, kar naenkrat je neki njenga v našem hladilniku..Sem mu rekla da naj montira tsto ključavnico, da se bodo vrata samodejno zaklenila, ko se zaprejo.
Vse mora imet vedno pod komando, pod nadzorom, nič ji ne sme zbežat..Je pa res da ta prizidek materialno ona financira, zida v celoti pa moj mož.
On misli, da nas ima v načrtu v bodoče za vreč ven in dat not podnajemnike, da je vsega sposobna.če nam slučajno to nardi nas ne vidi nikol več, še manj pa svoje vnučke!!
Mislim da je teh zgodb vedno več, ker mladi nimamo tolko denarja in je potem tako kot je.
Da ne govorimo o njeni vzgoji in naši zeloo napačni vzgoji.Za bruhat!!
Včasih si prisiljen živet tako.Nočem ji zadostit da njena obvelja.

Prisiljen si, če hočeš na vsak način živet v hiši in ti stanovanje v bloku ni dovoj dobro oz. ti več pomneni veliko prostora in hiša kot pa to, v kakšnih odnosih živiš, kdo ti uletava, itd...

jaz v takem ne bi nikoli nekaj dozidavala - on misli, da vas bo vrgla ven in hkrati tam zida??? Tu pa res čistno nič ne razumem! Da me enkrat proba nekdo ven vršt (ok, trenutno to niti ni mogoče, ker ni nič od staršev, ampak tudi če bi bilo), me sigurno tam ne vidi več, kaj šele, da bi šla zidat tam!

Mala žirafa, tvoje posta tudi jaz ne razumem dobro.

Zidate tam, kjer niste zaželeni, imate možnost živeti v miru, pa je ne izkoristite. Tašča financira in potem nima pravice da se vmešava... Malo čusno je morda napisano, pa mi zato ni jasno, kdo ima zdaj sploh problem?

Pejta na svoje pa bo mir,da vama ne bo pol zal.

Jaz vedno pravim, da sve generacije ne gredo skup pa pika... Če imaš možnosti - na svoje. Midva sva zdaj pri mojih kak teden - men se moj že v naprej smili, ko še ne ve kaj ga čaka... Danes ga sploh že cel dan ni, sploh zgledaq noče domov. Hvala bogu je pri naju začasno, ker se seliva v hišo.

sprijazni se z dano situacijo, ali pa pejd na svoje.

jazi na tvojem mestu bi šla na svoje al pa se sprijaznila z dano situacijo. k svojim zidat nikol ne bi šla ( proč vržen denar ker boste spet na istem).
če živiš skupaj se vmešavaš. zelo malo je takih ljudi k znajo živet svoja življenja ne da bi se vmešavali v druga. če jih imaš ob sebi si lahko srečna. samo ne čakaj da se bojo drugi spremenili.


_____________________________

Raje se zakreditiram ali pa plačujem najemnino celo življenje, kot pa da bom vsakodnevno poslušala izpade tašče, se CEL LAJF prilagajala, ker živim v njeni hiši. Hvala bogu naju je ta pamet srečala preden sva se odločila za  mansardo pri njegovih.
Verjamem, da je luštno rečt, da imaš "svoje" stanovanje (pa čeprav v taščini hiši), ampak se kmalu pokaže, koliko je to vredno.

Avtorica teme- popolnoma razumem tvoje občutke. Pogovorita se in najbolje je, da gresta recimo v najem, pa čeprav v blok.  

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

sama sem imela - takrat še samska - v nulo zrihtano stanovanje v bajti mojih staršev, zgornji štuk. čist dost za eno 4 člansko familijo. pa je moj zdajšnji mož meni takrat v enem pogovoru povedal, da za nobeno ceno ne pride živet tja, ker noče, da sta dve familiji skupaj. zdaj sva hudo zakreditirana za 20 let, ampak sva v svoji hiši, imava totalen mir in sem mu hvaležna za tisti odkrit pogovor. mir je neprecenljiv v primerjavi z $. 

 

Jaz pa te tako zelo razumem!!!!! In ne zdijo se mi prav komentarji, češ bi mislila prej. Jaz sem prej mislila, oba sva prej mislila, a žal ni bilo druge izbere, tako da mi to, da sem prej mislila čisto nič ne pomaga. In ne, niso vse tašče za pomoč in varstvo otrok, moja tašča ga niti minutke še ni varovala, ni najmanjše pomoči od nje, samo živce najeda, saj dobesedno ne morem v miru stopit pred hišo, niti ne it na svoj balkon na kak čvek, ker samo vleče na ušesa. Tudi meni se rola od tega. Ampak tiste, ki imate normalne tašče, tega ne boste nikoli razumele.