Drage mamice,

prosim za kakršen koli nasvet glede problema mojega otroka, ki že eno leto zavrača mesno hrano.
Sicer nikoli ni preveč maral mesa,  a je v vrtcu in pri babicah jedel hrenovke in npr. poli salame, v vrtcu pa so ga morali vedno bolj siliti, da je pojedel kaj mesnega, dokler ni več hotel v vrtec, če mu ne obljubim, da mu ne bo treba jesti mesa. Drugače je' vse ostalo in ni izbirčen. Sedaj pa že več kot leto popolnoma zavrača vse meso (seveda tudi ribe). 
Z možem tudi ne jeva mesa, druga dva otroka pa jesta meso brez problemov kjer jim ga pač ponudijo.
Sedaj je sine prvošolček in je v šoli tri obroke. Kljub izčrpnemu pogovoru z vodjo šolske prehrane, le-ta zavrača vsakakršno možnost, da bi otroku ponudili za kosilo, ki je praviloma mesno, kaj alternativnega mesu (npr. sir, jajca, tofu, sejtan, sojo, stročnice...). In tako pri kosilu dobi npr. juho in krompir. Ker je otrok ob 17, ko pridemo domov, vedno izčrpan in lačen, se mi ne zdi prav, da v šoli niso pripravljeni prisluhniti otrokovi posebnosti, ampak vodja stoji na stališču, da vegetarianstvo ne sodi v šole. Mar tudi kot dieta za tiste otroke, ki meso zavračajo, ne?
Kakšne so tukaj pravice otroka in dolžnosti šole?  Ali je vse res odvisno od dobre volje in razgledanosti vodij? Vem namreč, da je prehrana na nekaterih šolah na izjemno visoki ravni in vključuje tudi take posebnosti, ki niso več tabu tema. Kaj mi svetujete?

Moja sestra(13 let) ima v šoli že nekaj let čisto vegeterjansko prehrano- malico in kosilo. Brez težav. Resnično ne razumem, v čem bi bil problem. Vrjetno tvoj otrok ni edini, ki bi jedel "brezmesno" hrano. Mislim,da so sam leni in starokopitni- naredi, kar je v tvojim močeh, da otrok ne bo prehrasnko diskriminairan.

Pri nas je tudi tak problem.Ravnateljica je zadrta komunistka,ki niti slišati noče o tem, da ima kakšna družina drugačen način življenja.Seveda so jo polna usta tega,kako se sprejema na naši šoli tudi drugače misleče in bla bla...no v glavnem je le to: bla bla...Moj mesa ne je, v vrtcu je še kdaj probal, kaj hitro ga je začel zavračati,ker ga pač od doma ni navajen in nekako logično, da ga potem ne mara.No, v glavnem ,jaz sem se tudi 2 leti dogovarjala na veliko z vodjo kuhinje, ki je rekla, da kar se nje tiče sploh ni problem.Celo psihologinja na naši šoli je vegetarijanka, pa to sploh ni nobena tabu tema.Samo ravnateljica je rekla, da vegetarijanstvo v OŠ nima kaj počet.Kaj pa njo briga, kako drugi živijo, pravzaprav, jah o tem bi se dalo debatirat.Dejstvo je ,da s tem otroku fejst škodi,ker ne dobi ta prave prehrane, kvalitetne,ki bi jo moral.Samo to je ne skrbi preveč.Ko grejo s šolo kam na tabor, mu njegova učiteljica vedno uredi, da ima vegi hrano, pa ponavadi je njegovim sošolcem bolj všeč njegova hrana, kot pa tista,ki jo imajo .No, nima veze...v glavnem tudi sama ne vem kaj naj naredim, po moje da glih veliko ne morem.Edino, če ga prepišem v drugo šolo, ker v eni imajo vegi meni, v vseh drugah imajo pa vsaj več menijev.Samo naša je glede tega ostala zadaj.Čakam da gre ravnateljica v pokoj, tamalemu pa skušam doma čimveč nadoknadit.Sej včasih je kosilo kar ok, so pa dnevi,ko otrok je samo solato.Dobro, da ima zajtrk doma, pa potem malico,ki so večinoma vegi, po kosilo pa tudi popoldansko malico, če je v varstvu.Eh, saj bo bolje enkrat...

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Predlagam ti, da izpostaviš problem na svetu staršev, na ogromno šolah imajo namreč možnost vegetarijanske hrane. Sem prepričana, da te bodo podprli.






_____________________________

Dojenček se z vsakim dnem spreminja in raste in bo nekega dne odrasel in odšel;prah pa vas bo zvesto čakal.

Oh, njuskalo, a veš koliko je takih. Tako učiteljev kot staršev. Ogrooomno. Kako jaz jezna ratam, že ko si samo tisto faco pred očmi narišem.
Ker tako ni samo pri vegetarijanstvu, ampak ČISTO POVSOD, NA VSEH PODROČJIH.
Se spomnim letos na uvodnem sestanku so eni starši spraševali, kako je z dietno prehrano, pa je tudi to bilo blazno težko odgovorit (ravnateljice ni bilo, ampak podravnatelji, ki pa si itak nič ne upajo), tako da nekako so komaj potem za eno punčko, ki ima celiakijo ali kaj že, nekaj zmutili, da mogoče pa kao bo kaj, da bodo nekaj poskusili oziroma nekaj v tem slislu so se izmikali. Res je poden.

Drugače pa mislim, kar se tega, da otrok v šoli ne dobi vsega, kar naj bi, da mu doma pač potem pripravite še tiste beljakovine, ki jih v šoli ne dobi. Saj konec koncev moj otrok, ki sicer ni vegetarianec, v šoli tudi skoraj nič ne je, ker je tako blazno izbirčen. Tako doma poskrbim, da dobi najnujnejše, kar rabi, da preživi.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

To delam vsako leto,ampak vsako leto dobim enak odgovor.Ravnateljica ni niti malo zainteresirana, niti malo posluha nima za take zadeve.Briga njo, ona je ena tisti,ki misli, da moraj vsi tako živeti kot ona in vsi podobno razmišljati.Res je čudna.Tako,da tudi sama delam kot Mišni, skušam čimveč nadoknadit, pa če kdaj tako delam, da gre lahko pred kosilom domov, tudi izkoristim, če je le šansa.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!