Ste že kdaj razmišljali, kdo je za vas pravi prijatelj? Je to oseba, ki te spremlja celo življenje ali pa imamo v različnih obdobjih različne prijatelje?

Koliko se prijatelju sme zaupati? Se vam zdi prav, da ve čisto vse, kar se dogaja v vaši partnerski zvezi in družini (tudi intimnosti)? Ali takšno popolno »razgaljenje« oskruni intimni odnos z vašim :love:?

Katere so »napake«, ki si jih pri prijateljih ne bi smeli dovoliti (npr. da neko skrivnost poveš naprej, kako je s posojanjem denarja…):zmeden:

Zgodi se, da se lahko zaradi različnih pogledov na vse to z nekom tudi razideš:(

to je človek, ki gre s tabo v dobrem in slabem in si ni s tabo dober samo zaradi koristi ali podobnega.
pravi prijatelj ti rad priskoči na pomoč, rad te posluša, pa tud veseli se s tabo.
vsak ima svoje napake, ampak če je pa človek zahrbten in za tvojim hrbtom govori o tebi, ali pa te izkorišča, to nima s pirjateljstvom nobene zveze.
LP

Prepričana pa sem, da se prijatelju ne sme vsega zaupati; določene zadeve morajo ostati doma. Seveda je zaupanje baza prijateljstva, saj če prijatelj ne pozna situacije, ti tudi ne more stat ob strani, te bodrit in podpirat pri odločitvah. Ampak tudi zaupanje ima svojo mejo, kajti prijatelj še zmeraj tuj človek, nekdo izven družine.

Najboljši prijatelj bi moral biti partner.

imam par dobrih prijateljev, ki jim zaupam, mi stojijo ob strani in upam, da jaz tudi njim. res povsem vse pa zaupam samo mojemu:love: in najinih reči ne razlagam nikomur in prav nikomur. najine stvari so samo najine, njegove in moje.

ker dopuščam, da ima vsak svoje mnenje, to ne bi bil razlog za razdor prijateljstva. razen, če bi bilo to skregano z mojim prepričanjem o kakšni zelo pomembni stvari, ideji, vrednoti (npr poštenost, vojna,...ne daj bože).

denarja si od prijateljev nikoli ne izposojam, si ga nikoli nisem. sva pa z možem že večkrat posodila "prijatelju" denar, pa se je to pokazalo kot polomija. zdaj ga ne posojava več. ni bil največji problem, da denarja nikoli nisva dobila nazaj, temveč to, da se je tisti človek sprenevedal, izgovarjal, nama pa je bilo grozno za dnar težit. pa še videla sva, da je denar bil, pa je šel za zabavo. zašala z glavne teme: skratka to čitno ni bil pravi prijatelj.

Jaz sem pač oseba, ki večinoma vse povem, razen o spolnosti. To se mi zdi preveč osebno.

Jaz s prijatelji rada podebatiram tudi o spolnosti, vendar ne ravno do popolne razgaljenosti...pač zabavne prigode ipd.

Jaz sem oseba, ki s svojimi prijatelji delim prakticno vse. Seveda so to moje stvari. Delam po principu: Take me or leave me! Nazalost pa kolicina mojih prijateljev limitira proti nuli. Se sreca, da obstajajo Stajerke, ki me vsake toliko casa spomnijo, da nisem sama na svetu. :rozica: za Stajerke.

Ja, jaz sem že razmišlajla o pravem prijateljstvu. Prvič takrat, ko se je "pravo" prijateljstvo skrhalo. Zdaj vem kaj želim od prijatelja in kaj mu lahko nudim. Meni se zdi, da je to vse odvisno od potreb in želja, ki jih imata dva prijatelja.
Jaz npr. imam najboljšo prijateljico, s katero se lahko pogovarjam o VSEM. Seveda, tudi o intimnih stvareh, pa nisem nikoli imela občutka, da bi ona mojega ali jaz njenega
kaj drugače gledala oz. da bi tako razkrila najin intimni odnos, da bi mi bilo neugodno. Se mi zdi, da nikoli ni imela, nobena od naju, kakšnih predsodkov ali bojazni, da bi bil kakšen tak pogovor "povedan" naprej. Nama je bilo vedno samoumevno, da so določene teme le za najina ušesa. Verjemi pa, da če bi bila postavljena pred dejstvo ali ji kaj povedati ali ne ... ja, bi ji povedala. Do nje sem iskrena in odkrita.Glede denarja pa, obe veva, da si lahko sposodiva ena pri drugi, vendar nobena od naju ne mara biti "zapufana". Še najmanj pri prijateljih.
Ona je moja najboljša prijateljica in upam, da me bo spremljala celo življenje, res pa je, da bomo v življenju spoznali še veliko ljudi, nekateri nam bodo všeč, nekateri ne ... in verjetno bomo spoznali še kakšnega prijatelja ... gotovo bomo, ampak saj veš, z vsakim človekom izoblikuješ nek poseben odnos. Vedno drugačen kot pri drugi osebi, pa imaš lahko vseeno vse rad.

Si se z nekim prijateljem skregala? Ne bodi žalostna. Mogoče je bila to priložnost, da še bolj spoznaš tega svojega prijatelja. Mogoče pa boš dobila priložnost spoznati osebo, ki ti bo veliko bolje odgovarjala in boš spoznala, da se s prijateljem zaradi različnih pogledaov pač ne skregaš. Verjetno je vzrok kje drugje. Ali bolje, še kje drugje.

Lahko imaš enega prijatelja celo življenje, ampak odvisno je, kdaj spoznaš tega prijatelja.

Lp, Ezi

Imam dve prijateljici, ki jima lahko povem vse.

Prvo poznam odkar pomnim, je bila moja soseda, skupaj sva gor zrasli. Skupaj sva šli čez vse najstniške vragolije in težave, tudi o spolnosti se lahko pogovarjava in veva da je ta tema samo med nama, je ne razlagava niti najinim dragim. Bila sem ji poročna priča in vem, da bova še naprej prijateljici. Zaradi družinskih obveznosti se zdej malo manj vidiva, se pa slišiva po telefonu. Je pa res, da se mi zdi (če me spomin ne vara), da si denarja pa nisva nikoli posojali, sva prb. na istem.

Drugo pa poznam prb. 11 let. Najina bivša fanta sta bila iz istega kraja in tako sva se spoznali. Obdržali sva stike, kljub temu da ona ni iz Lj. Slišiva se skoraj vsak dan, pa tudi kaka žgečkljiva tema iz spalnice nama ne uide. Si pa z njo tudi finančno pomagava. Če jst nimam mi ona posodi in obratno.

Nobene ne zamenjam za noben denar, brez njih jst nebi bila jst. Imamo nepokvarjen in nehinavski odnos, o nobeni ne moram nič slabega rečt, ker sta mi vedno ob strani, ko jih rabim.

:rozica::rozica::rozica: in še enkrat :rozica: zanju :bravo:

Prijatelji so tisti ki jih spoznam v nesreči,teh pa je zelo malo in zelo se spreminjajo tekom raznih mojih obdobji.
Vseeno nikomur ne zaupam intimnosti sploh ne iz mojega partnerskega odnosa. Povem le banalne stvari iz vsakdanjega življenja.
:kuza:

Nekdo, ki ni nujno da je vsak dan poleg tebe a se ves čas zavedaš da je nekje in to te napolnjuje z zaupanjem v svet in ljudi!

"Verjamem, da so prijatelji kot angeli, ki nas dvignejo, ko naša krila pozabijo leteti..."
(Victor Hugo)

Mislim da ko dobiš otroke in potrebuješ pomoč ugotoviš da jih maš zelo zelo malo!

Se strinjam! :((

Jaz imam srečo, da so tiste, ki so bile moje kolegice, to še vedno. Res pa je, da imajo tudi otroke in je lažje kot s tistimi, ki jih nimajo.

LP,
Mojca:nosecka:

Ja, verjetno je res lažje, če imaš kolegice z otroki, drugače pa imam tudi jaz takšno izkušnjo s kolegicami kot Tinodvojčica in Seven :( Ampak, kolega je kolega, prijatelj pa prijatelj, a ne?;) Pa glede na to, koliko novih poznanstev sem sklenila, spoznala kup fejst in zanimivih ljudi, mi za tiste "ta stare" kolegice ni nič žal.:)-

Moja izkušnja s prijatelji je sledeča:
- Prijateljski odnos se spremeni, ko samski dobijo partnerja in začnejo drugače razmišljati,
- Ko dobiš otroke, se skrhajo vezi s pari/samskimi, ki otrok nimajo,
- Prijateljstvo se tudi skrha, ko greš po šolanju v službo, se preseliš ali nehaš obiskovati neko skupno interesno dejavnost.:(

Zato nimam konstantnih prijateljev iz otroštva, čeprav mi je za kakšnim žal, da sem se z njim razšla:(( Izgubim ene in dobim druge prijatelje. Ob pravem času se najdejo pravi ljudje okoli mene:)

Vedno pa sem se bolje razumela z moškimi kot ženskami. Zato sem zelo vesela, da je moj najboljši prijatelj moj mož.:sloncek::sloncek::sloncek: