Zadnjič sem poslušala 2 mamici, ki sta klepetali o denarju, ki ga imata otročka v šparovčkih...
In sem se začela spraševat... Kako oz. kdaj "dovoliti" otroku, da vzame denar iz šparovca in ga porabi za nekaj, kar želi??
No, ne rečt, da, če si reeees nekaj želi, da takrat lahko ... ker se naše predstave (moja in otrokova) o tem, kaj si otrok res "želi" razlikujejo ... Ne vem...

Zadnjič mi je rekel mali: "Sej je moj denar, ga lahko vzamem."
...sej načeloma ima prav... notri ima denar, ki ga je ON dobil... za darila, za "kar tko", za.....

Zgodilo se je že, da si je hčerka sama kupila neko krtačo, ker si jo je pa res, res želela že dolog časa...
Ampak priznam--malce je pogojevalo temu tudi to, da se je MENI zdel ta predmet uporaben in ne "stran vržen denar"... pa ne vem, če je čist prav, da jaz ocenjujem in odločam kaj lahko kupita s tem, "njunim" denarjem...

Res ne vem. Kako postopate vi?? Lahko kar zapravi denar iz šparovca? Imate kak dogovor? Kak "sistem"?

moj je star 6 let in denar zanj se zbira na 2 mestih. Vecja vsota denarja, ki jo dobi kot dar ali ki jo dobi, ko prodam njegove stvari (npr vozicek, posteljka, obleke, trampolin, kolo, igrace.....) gre v poseben sparovcek, za katerega on sploh ne ve, kje obstaja. Ene parkrat sem mu razlozila, da je treba sparat in malo kupckat denar.... (ko so bile poplave ali pozar, sem izkoristila in razlozila, da takrat vse izgubis in s tem denarjem si lahko potem vsaj kaj kupi). V bistvu pa bo ta denar dobil enkrat ko bo polnoleten ali pa pac ob priliki, ko ga bo res rabil za kako pametno zadevo.
Manjse vsote denarja pa gredo v njegovo denarnico. sem gre tudi denar, ki ga zasluzi s pomaganjem (npr sesanje, pomivanje avta). To smo uvedli samo zato, da spozna da je treba za denar tudi kaj delati in da je treba veliko delati, da si zasluzi potem za kako malo igraco. Prej ni imel obcutka kolk je sploh kaj denarja oz kolk je vredno. Pa sva vzela denarnico v trgovino, ker on ima kao velik denarja... si je najprej kupil brezvezne stvari, ki si jih niti ni zelel... potem pa je hotel kupit nekaj kar si je zelel in mu je zmanjkalo denarja. To je bila dobra sola. zdaj raje 2x premisli. Denar je dobil, si ga zasluzil, naj si kupi kar si zeli, cetudi brezvezno stvar. Ce mu zmanjka mu recem, bo treba malo vec pomagat in se par dni ali tednov sparat. Ali pa mu recem, da bo vecja darila dobil za RD, da bo bozicek prinesel.... v bistvu od kar je tako, skoraj vec ne kupujemo igrac.

Ker vecja vsota denarja gre na stran... me ne skrbi kaj si kupi z denarjem iz denarnice.

< Sporočilo je popravil Hope2 -- 21.11.2014 11:05:24 >

Mi smo imeli podobno šolo - kupila si je neke (vsaj meni ) brezvezne lepše lizike in je hitro ugotovila, da je par lizik že ena majčka ali mali paket igrač, npr Polly Pocket, ki pa si jih res želi in se z njimi igra.

Sicer smo dogovorjeni tako, da si s svojim denarjem kupi, kar ona želi, pozna pa tudi moje stališče, ki ima tri točke.

Denar za male traparije a la zgoraj lizika se meni zdi stran vržen denar, ona lahko sicer troši, ampak stališče pozna.
Za dobrino, ki bi bila zelo draga, npr. original Uggice (to mi zdaj pride na misel ), bi potrebovala naše soglasje, ker je ipak to veliko denarja.

In zadnje ,vse, kar si resnično ne želi in česar ne bo uporabljala, je drago. Lizika za 1€, ki zadovolji oči za minuto, je draga. Lego kocke, s katerimi se igra ure in dneve, so med dražjimi stvarmi, ampak niso tako zelo drage, ker jih uporablja in ker ji prinašajo zadovoljstvo.

Njen denar se včasih uporablja tudi delno, npr. ko si nekaj zelo želi, a ne potrebuje, npr. kakšna lepa obleka ali ekstra čevlji. Takrat nekaj participira iz svojega budgeta. No včasih tudi vrnemo v celoti nazaj.


_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Kako pa določite, kdaj otrok za delo dobi nekaj denarja in kdaj ne? Mislim da se pač nauči, da je treba doma delati, pa zato ni vedno plačila. Npr. pri nas je pospravljanje posode iz in v pomivalni stroj načeloma delo starejšega sina ali pa brisanje mize ali odnašanje smeti delo mlajših hčerk in zato ne dobivajo plačila. Ali npr. pospravljanje svojih sob, pometanje stanovanja? Dobijo to "plačano"? Razumljivo mi je za npr čiščenje avtomobila ali kakšno drugo izredno pomoč, za to vsakodnevno delo pa res ne vem. Pa še kakšen znesek se vam zdi primeren?

Ne, ne dobi plačano. Za domača dela ne in tudi ne razmišljamo o tem.

Denar dobi od prodaje rabljenih oblačil in igrač in ga zasluži tudi sama. Poslika, zloži po številkah, spakira kolikor lahko. Toliko, da dobi občutek, da je tudi za samo 1€ treba nekaj naredit, ampak - da se sčasoma tudi iz malo in nekaj več nabere precej budgeta. Pa cene zdaj že sama postavlja, enako da dobi občutek.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

uf, ful ne vem svetovat. naša je ko profi - sfokusirana na nekaj in bo to skoz spelala tud če traja eno leto. recimo Godzilla collectible od S.H. Monster Arts, ki je 70 evrov in naročilo iz japonske - eno leto je šparala brez blemov. in nato smo ji jo nabavili za rojstni dan, ker vmes ni bilo nekih drugih večjih daril, niti želja. potem smo denar "preložili" na naslednji "projekt", tega pa še ni izbrala. tako da jaz sem kar zadovoljna kako pri nas šparovc "dela"

aja, za obleke jo pa boli patka v smislu, da bi mela skoz neko željo jih kupovat. nope.

Tudi mi mu ne dajemo vsakodnevno za opravljeno delo doma. Pospravljanje za sabo (kroznika, loncka, igrac, umazanih oblek...) je samoumevno in za to ne dobi nikoli placila. Placilo dobi, npr ko si nekaj res zelo zeli kupit (kar tudi zame ni brezvezna stvar), pa ima premalo denarja, takrat mu malo pomagam (zgreseno ali ne, tako pac imamo). No takrat mu nalozim ekstra dela, kot pranje avta ali sesanje. Denar dobi tudi, ko vidim, da je kak dan bil se posebej priden, kar pomeni; da se sam spomni, da mi pomaga z vreckami iz trgovine, da se sam spomni ali mi rece bom jaz pospravil , pocuval.... ko je tudi v soli priden....ko me na prvo besedo uboga... ko se vec takih dejavnikov poklopi v enem dnevu, mu se recem naj se to pa to naredi in potem ga pohvalim kak je bil priden in da si je zasluzil nekaj dinarckov. Placilo pa je pri nas bolj simbolicno za take stvari 2-4 evre. Res da vcasih prakticiramo cca 1-2x na teden, vcasih pa tudi cel mesec ali dva ne (pa ne zato da ne bi bil priden, ampak ker enostavno pozabi da bi imel kaj vec denarja.
Ravnokar je bil star 6 let, nekak se ni mahnjen na denar, ni preracunljiv....pocasi se uci. Vec skozi pogovor, kot prakso.

Saj potem isto prakticiramo. Vprašala sem predvsem zato, ker sem pri Hope prebrala, da za sesanje dobi plačilo, kar pri nas spada k neplačanim opravilom.

Ja no, jaz 5 letniku oz 6 (glih praznoval 6 let) ne mislim nalagat sesanje kot vsakodnevno ali redno opravilo . Zame je dovolj je da pospravlja za sabo in da opravi doloceno obcasno delo, ko mu je nalozeno.

< Sporočilo je popravil Hope2 -- 23.11.2014 6:13:19 >

Pri mojem 6 letnik je tako. Ima denarnico in občasno mu damo kak kovanček noter, da si lahko kupi kakšno malenkost ko gremo v trgovino. Naj na tem mestu omenim, da sodimo med tiste, ki ravno ne zahajajo veliko po trgovinah. Ne plačujemo mu dela. Šparovčeka pa ne odpiramo ampak kar gre noter na banko nesemo in razdelimo na dva dela, ker imata kar skupen šparovček z malajšim bratcem. En čas samo imeli dva pa sta se potem vedno kregala, ker nismo imeli v denarnici vedno enako kovancev za noter vreč. Kar se tiče večjih vsot denarja ( sem štejem vse bankovce) ga pa učim tako, da se sam odloči ali si želi kaj kupiti al bi pospravit na banko, da si bo kasneje lahko kupil kakšno večjo stvar ki si jo bo želel. Včasih se zgodi, da nima kakšne gorzne želeje pa gre vse na banko, včasih pa hoče kaj kupit ampak dogovor je tak, da mora vedno del denarja ostat.Nekako tako kot mi delmo pri mesečni plači, da nekaj porabiš nekaj pa varčuješ za naprej. Zaenkrat se ta sistem obnese, se pa zavedam, da ko bo večji bodoverjetno potrebne kakšne spremembe.

_____________________________

Pri nas delimo enkrat mesečno žepnino. Mulčki čez leto občasno dobijo kakšen denar od sorodnikov ob različnih priložnostih. Ta denar shranjujejo v svojih sobah ( šparovčku, skrinjici..) in jim pride prav, ko gremo kam na dopust ali počitnice, izlet in si tam kupijo kaj posebnega za spomin oz. če jim je kaj posebej všeč itd. Sladkarije jim kupujeva midva, če si to zaželijo. Oblačila tudi. Večji nakupi igrač se vrstijo za roj. dni in decembrske praznike, pri katerih otroci ne dajejo zraven nič, saj so vendarle darila zanje. Naša hiša je skupen dom in zanj skrbimo vsi- for free. Vsi sesamo, pospravljamo, pomivamo...vsak ima svoj del odgovornosti in zanj ne prejema plačila v denarju.Tudi za ocene ne plačujemo.
Skratka- otroci imajo denar zase in lahko rečem, da so kar skromni in ne zapravljajo. Zelo radi iz svoje malhe vzamejo denar in sami kupijo rožico, čokolado za koga bližnjega , ki praznuje (dedi, babi, midva z možem, bratec...) in so nasplošno posrečeni ob ravnanju s tem svojim premoženjem. Ko imava z možem kakšne nepredvidene stroške ( nakup centralne peči,ki je fuč čez noč; uničena streha zaradi toče...) in ko vidijo da praskava skupaj in si beliva glavo od kod tako od danes na jutri vzeti denar, ponavadi velikodušno želijo prispevati in pomagati s tisto peščico prihrankov Takrat ti je nekako toplo pri srcu, kljub temu, da veš bomo vsi nekaj časa zategovali pasove. Čeprav se njihovih prihrankov seveda ne dotikava je namreč dober občutek, da otroci le vedo, da tudi če je denar njihov, to ne pomeni, da naj bi ga porabili izključno le zase. Saj ga tudi odrasli ne.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Nas je mislil, da denar pride kar tako, iz neba direkt v denarnico. Zato kaka uvedbe zepnine, pri njemu ne pride v postev, ker bi samo potrdilo njegovo teorijo. Nas rabi malo, da vidi kako stvar deluje v reali in pac izbira dolocenih nalog (ne vsakodnevnih) ob priliki in placilo za njih, je za njega velika sola. Ce mu samo govorim, njemu to ni dovolj. Meni je glavno, da spozna da denar ne pade iz neba, da je treba sparat, saj potrebujemo tudi druge bolj pomembne stvari kot samo igrace.

Itak je odvisno od otrokove osebnosti, kak nacin bolj sprejme. Lahko sta 2 otroka iste druzine in bo en razumel bistvo, drugi ne, en bo sparoven, drugi potrosniski- pa kljub isti vzgoji. Hkrati pa je tudi odvisno od druzinskega budgeta (premozni ali revni), saj se otroci ucijo od starsev.

pri nas pa ni sparovckov, se manj pa placil za domaca opravila.

otrok ve, da hodiva v sluzbo zato, da zasluziva denar in da v sluzbi pocneva nekaj, kar nihce drug ne zna in zato potem dobiva placo. placa je nek kupcek denarja, katerega je potrebno potem razdeliti na manjše kupcke in placevati elektriko, vodo, hrano, oblacila itd. razume tudi, ce recem, da ni denarja, da je zmanjkalo.
ko bo velik, bo tudi on hodil v sluzbo in sluzil svoj denar.
do danes nam tole lepo laufa

moje skromno mnenje je, da se bo mulc se celo zivljenje pehal in gnal za denarjem-pri 4,5 let ga pa res ne mislim obremenjevat s tem.
je pa res tudi, da se ko je hodil z mano v trgovine(zdaj ne vec, ker moski ne hodijo v trgovine ), ni nikoli in nikdar silil v nakup cesarkoli. pravzaprav je vprasal, ce to potrebujemo(pa cetudi je bila igraca) in ce sem rekla ne, je mrtvo hladno dal nazaj na polico.




_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

no ja, razen pri Hawkingu in podobnih genijih, malo dvomim, da nihče drug ne zna tvojega dela opravljat
kako mu boš pa potem razložila, če bognedaj kdaj zgubiš službo? da so s tem kar nehal to delo na tem svetu opravljat al kako?

je pa tvoj sine še mlad, tako da bo verjetno čez nekaj let vse drugače

kaj mu bom razlagala cez 5, 10 al pa 15 let-ne razmisljam.
sicer sem pa pisala o nasi situaciji in ni nobene potrebe, da se mesajo stiven hoking, crne luknje in vesolje v orehovi lupini tu zraven.

mogoce se tole: tudi ti svojemu narascaju najverjetneje nisi ob prvem vprasanju glede nastajanja dojenckov razlozila odraslo videnje spolnih odnosov-ali pac!?

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

ej, sem te lepo vprašala, ne pa napadla
kaj je tako provokativnega v tem kar sem rekla? jaz svojemu otroku pa kakor mali je bil, nikoli nisem razlagala, da jaz delam nekaj kar nihče drug ne zna. pa me zanima iz kake prespektive bi to bilo sploh smiselno. če mu kaj takega rećeš, si bo še utegnil napačno percepcijo ustvarit kaj služba sploh je ali pa bo mislil, da se mora nečesa naučit kar noben ne zna, kar - ni glih res?
torej vprašam kako bi s to logiko potem razložila otroku, če bi bla odpuščena, ker otroku ne bo jasno zakaj bi npr. zgubila službo, če delaš nekaj kar nihče ne zna. a ni lažje povedat tako kot je? da delaš delo dobro, za katero si plačana in - kaj je v tem manj didaktičnega kot v mitu o superiornem poklicu, ki ga samo ti lahko opravljaš? da bo bolj jasno - samo steven hawking bi lahko kaj takega rekel svojim otrokom in imel prav, ker on pa res opravlja poklic (raziskovalca), ki ga nihče drug ni zmožen atm. zato ga tudi omenjam. če te fizika dela živčno, ti lahko dam primer iz drugega foha.

in glede seksa - saj otrok ne ve kaj je seks pri dveh, treh niti pri petih letih. a tvoj ve? naša je videla živali in so "delali otroke". kaj pa je narobe z razlago o tem kako nastanemo in s semenčicami in jačeci? meni se zdi dokaj netravmatična. a vi ste začeli s štorkljami (mi ne - ko je videla nosečnice, smo rekli da je not dojenček in potem ni logično, da jih štroklja prinese)?

Pri nas pa šparovčka več nimamo (bemu mast, ne upam si več zapisati "mi pa šparovčka več nimamo", ker so tako pomembne postale posamezne stavčne zveze in ne celoten kontekst ).....

je imela mala enega od NLB in smo ji pred nekaj leti kupili kolo za tisti denar (takrat je še bila mala in so bili vsi bolj radodarni z denarjem, ko so jo hodili buci buci malo gledat).....in potem sem imela celo sceno na NLB, ko sem nesla tja šparovček odpirat, da skoraj moram odpreti račun za njo na banki in denar iz šparovčka položiti tja in ko sem oni za šalterjem komaj razložila, da tega ne bom (imamo namreč drugje odprt račun za njena t.i. študentska leta), sem morala iti stat v drugo vrsto, da so mi na blagajni lahko izplačali denar in seveda sem morala plačati še provizijo.....

Tako da smo potem pri nas sklenili, da v šparovčku ne bomo več šparali .....ker sama tudi ne vidim neke poante v tem, da na ta način otroka navajam dela z denarjem.....če ji babice dajo denar za dopust, ta denar porabi na dopustu, ker je bil temu namenjen (za sladoled, za štande), drugače pa sedaj dobiva bolj materialna darila, kar mi je boljše kot denar.....za denarno plat šparanja za njo skrbiva jaz in mož in je komaj 7 letne ne obremenjujeva s tem, da je treba denar za prihodnost nalagat in da je treba denar zaslužit.....kar se tiče službe, ji tudi ne razlagam dosti okrog tega....ve, da z atijem hodiva v službo, da tam delava in dobiva za to denar....

Domača opravila pa ji ne plačujemo in jih tudi ne nameravamo plačevati......tudi tista redka ne (recimo štrihanje špajza, pucanje avta.....).....

seveda, za tisti parkrat ko dobi placilo, ker se mu pomaga k hitrejsemu zasluzku, ker dobi kot nagrado za ekstremno pridno obnasanja, bo zdaj travmatiziran za celo zivljenje. Ja, ful ga pa obremenjujemo na tak nacin, prav otrostvo mu unicujemo.

Pri nasem sistemu ne vidim nobenga obremenjevanja, k vecjemu pozitivno stvar (drugo je, da bi se vsakodnevno placevalo in to za obicajna opravila), hkrati pa tudi moje skromno mnenje pravi, da je iz dolocenih besed dolocenih avtoric razbrati, da njihova dejanja negativno vplivajo na otroka. Zato ker pac vem, da pri nasemu to ne bi palilo in bi bil povsem zgresen nacin.

Sem pa tudi takoj pomislila enako kot mateyka. Vsak je nadomestljiv in to ravno v teh kriznih casih. Meni tole deluje se vecje obremenjevanje otroka- v smislu bodi najboljsi, veliko delaj, da bos imel tako sluzbo, ko te ne bo noben menjal... pa vem, da ni tako, sigurno se ta otrok ne obremnjuje z obracanjem besed in ne razmislja kot mi odrasli. Tako tudi moj ni obremnejen, da dobi obcasno kak zasluzek. Bolje mu tak dat 2 evra, kot da mu dam za brezveze. Ker tega denarja ali doloceno stvar za "brezveze" dobi itak dovolj.

Joj... me ni neki dni na to temo in sem rabla kr neki časa, da sem prebrala... No... nič proti... nasprotno... super!
Vidim, da mate različne poglede na te "denarne" zadeve...
Tudi midva ne dajeva denarja za pomoč doma... men tut noben ne plača pa skoz neki brkljam po bajti ... Tut za ocene ni šans.
Žepnino bosta dobila, ko bosta rabila (predvidevam, da ob odhodu v Sr. šolo...)...
Najbolj mi nekak sede sistem... da za manjše reči vzame denar (kovance) iz denarnice, za "večje" stvari pa rabi najino soglasje... Po mojem bomo kej takega uvedli...
Ampak mi je ekstremno zanimivo, ker je pri nas točno tako, kot je rekla Hope2 zgoraj: dva otroka iz istega gnezda/vzgoje/ pa čist drugačna...
Pri nas je že tako: mala reče: bom dala moje dinarčke zraven, ker si res zelo, zelo želim te čevlje/te hlače/to igračo...
Večji pa reče: res bi mel. Tkoooo bi mel to igračo! Res si ful želim!! ....in to je to... to se nadaljuje v nedogled...
Očitno nekega recepta pravzaprav ni... Si pa res zelo želim, da bi nekak privzgojila en tak "ZDRAV" odnos do denarja... Če nama bo ratal... bova vidla verjetno šele, ko bojo šli na svoje ...

< Sporočilo je popravil SU -- 24.11.2014 11:17:19 >

Mi imamo sistem žepnine. Star je 7 let. 5€ dobi za pospravljanje sobe in kotička za čevlje (skrbi, da so čevlji pospravljeni na poličke, da je urejeno, pri sobi pa - vsi vemo kako mora izgledati). Razmišljam podobno kot Hope - tudi za našega je denar bolj kot ne padel iz neba in na nek način dobi občutek koliko kaj stane, koliko dela je treba, da si kupi nevem - en majhen paket lego kock. To, da funkcionira kot normalen 7-letnik in pospravlja za sabo iz mize, svoja oblačila, skbi za torbo, da je zloženo, ločuje perilo - za to ga valjda ne bom plačevala. Ekstra denar dobi,če pomaga na kmetiji pri starih starših (obiranje jabolk, zlaganje drv, ma ni da ni). In je pač pokapiral, da več kot recimo nabere jabolk, več denarja bo dobil (2€ na gajbico).

Ne vem zakaj se sedaj počutiš ogrožena in napadena in moraš zavijati z očmi.....povedala sem le, kaj se MENI zdi obremenjujoče za otroka pri 7 letih......



jaz sem m_o_i razumela malo drugače kot vidve.....verjetno dela v malem kolektivu, kjer ima vsak svoje delo in zadolžitve......in je recimo precejšenj problem, če že v takem kolektivu mora iti na bolniško......ker nihče od njenih sodelavcev v takem primeru ne more in ne zna opravljati njenega dela......

Drugače pa ti komot otroku daješ 2 EUR za to, ker je priden....nekdo drug še daje 2 EUR ali več zato, ker dobi otrok dobro oceno v šoli.....jaz in mogoče še kdo drug pa pač tega ne prakticiramo.....

To kar opisuješ, ni sistem žepnine. In 5 eurov dobi, ker pospravi svojo sobo, ki jo sam razmeče? Pa 2 evra dobi , če obere 1 gajbico jabolk? Ma super zadevščina, ni kaj- tole še jaz pridem pomagat. Moji pri dediju pomagajo pobirat jabolka brez plačila- le za zabavo. Babi iz jabolk speče štrudelj in je zadovoljstvo na višku .
Osebno mi je takle sistem plačevanja otrok, da pomaga babici, doma itd...nekaj grdega in nevzgojnega. Oprosti, vendar od takega otroka niti pod razno ne boš mogla pričakovati, da ti bo kaj naredil iz ljubezni, iz čiste dobrote ter zato, ker bo pač precenil, da boš rabila pomoč, temveč si bo pretegnil hrbet le takrat, ko boš v roke prijela denarnico. Otroke se da na veliko bolj primernih načinov naučiti od kje pride denar in kako se ga prisluži. Sicer pa- kar sejete to žanjete. Začni šparati, da boš imela zadosti zaloge, ko boš stara in betežna. Po moje boš morala za menjavo plenice, če boš čez noč pristala na postli ali pa za en điro do zdravnika najeti kredit

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Pri nas 8letnica in skoraj 6letnik, ne dobivata nobene žepnine, niti za pospravljanje sobe, saj menim, da je to njuna dolžnost. Denar sta dobila za rojstni dan, kakšna babica itd.. Midva pa dava kdaj kakšen kovanec. Si je pa ta velika letos poleti s tem denarjem kupila plezalni pas, ki si ga je želela. Mislim, da je to pametno uporabljen denar, saj gre za šport, ki ji je všeč. Mali pa bi imel "tablico", vendar mislim da bo še dolgo šparal za tole reč, ker se mi zdi da sta dva računalnika pri hiši čisto dovolj. Tako, da moj odgovor je, da če misli denar res pametno uporabit naj ga vzame iz šparovčka, ker so ponosni, da so sami prišparali in sami kupili, če pa se staršem to ne zdi pametno pa skupaj najdejo "rešitev", da bo prav za vse

Torej, z idejami na plan - kako naj pet, šest letni otrok prisluži denar na primeren način.

Nekaj je način, kako se zasluži, nekja je odnos, ki ga do tega denarja ima - tega ga lahko naučimo samo preko denarja. Odnosa do dela ga učimo posebej. Kdaj je pravi trenutek, da povežemo oboje, ne vem, naj presoja vsak sam. Po moje šele takrat, ko je otrok opravilno sposoben in nič prej. Ampak pravim, po moje.

Jaz sem svoje prvo poni kolo kupila iz knjižice. To se spomnim, 156 jurjev je bil takrat. Od kje sem našparala, ne vem, najbrž od babic, dedkov in ostale žlahte. Da sem ga zaslužila, pojma nimam. Ne spomnim se nobene gajbice pobranega krompirja več. Lahko pa je šlo od tega kaj v šparovček, ne vem. Vem pa, da sem se naučila šparat.

Ko sem bila starejša, so mi enkrat za neko opravilo plačali, in se mi je zdelo strašno glupo. Veliko bolj všeč mi je bilo, če mi je kdo npr. pustil drobiž, ki je ostal od trgovine ali pa sem dobila denar kar tako ali pa z izgovorom, da bom šla lahko na sladoled. Ampak plačilo za delo se mi je kasneje zdelo prav glupo.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.