Nisem si mislila d bom tut jest enkrat tkole pisala, zmeri so se mi smilile une revčke, k jih je mož pustu na cedilu. Ne vem, če je možno d mam poporodno depresijo (po 1 letu?!?), ampak sm ful zmatrana, k mali pingvin ponoč ne spi, čez dan se igrava, vmes k spi morm puspravlat - sej vem, to je čist normaln. Sam zdi se mi, d moj mož ni. Ponoč se kregam, d ga prepričam, nej še on mal vstaja, ko vstane se s tamalim pogovarja namest d bi ga nazaj uspaval. Zjutrej ni šans, d bi guspod kdaj vstal pa mene pustu spat - no ja, včasih ga odnese h tašči, pol me pa ob 9ih zbudi če gremo kam. Po bajti tut pomotoma ne puspravla, razen trikrat na let, pa še to ga morm dve ure hvalt - kregava se, k mu je preteško vzet iz umare majce, ne ba jih še pol po tleh stresu in seveda tm tut pustu...v glavnem, scufal se mi je že parkrat, pa sem rekla d bi rada šla, pa je reku nej kr grem...ne vem, al res jest težko prenašam vse skp, al je moj mož mal čez les? Ne bi rada glih družine razdrla zarad njegovih majc in nogavic po tleh, ampak sem tok sita puspravlat in ga prost eno in isto...

Aja, še en popravek za zgori: ponoč se ne pogovarja zmeri, včasih prav agresivno nastopi (fak si zoprn...). sej ne zmeri, amapk mi je ful težko ko to slišim...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]