Pozdravljena pikolinaa!
Spontani splav je resnično ena od najbolj groznih in travmatičnih reči, ki jih lahko ženska oz. par doživi.
Sama ti lahko pomagam tako, da ti povem svojo izkušnjo.
Pred 5 leti sem prvič zanosila. Najprej je kazalo vse v redu, razen blagih jutranjih slabosti sem se počutila v redu.
V 10. tednu sem imela SS (močni krči in krvavitev). Odmrli plod in ostanke nosečnosti so mi odstranili z abrazijo v splošni anesteziji. Naslednji dan sem šla domov.
Po nekaj dneh je prišlo do vnetja. Trebuh se mi je napihnil kot da sem v 4,5 mesecu, neznosne bolečine že na rahel dotik, povišana telesna temp. in močna krvavitev.
V bolnišnici sem ostala še vsaj teden dni, od tega so mi 5 dni dajali antibiotike, da se je vse pomirilo, šele potem so me spet dali na abrazijo.
Ugotovili so, da mi prvič maternice niso dobro očistili, saj niso pred prvo abrazijo opravili UZ. Če bi ga opravili, bi opazili, da imam pregrado. Tako pa so mi očistili le eno polovico maternice.
V drugo sem zanosila letos v začetku leta, torej po 5 letih od prvega SS. Resnično me je bilo strah! Že v 5. tednu sem imela grozne slabosti (brez bruhanja), nenehno krčenje maternice in slabo počutje. Po pregledu pri gin, mi je zagotovila, da je vse OK in naj tudi glede manjših rozastih izcedkov ne skrbim, dokler niso krvavi.
Čez nekaj dni sem ponoči pristala ponovno v bolnišnici zaradi močnejših krčev in ponavljajočega izcedka. Tako sem bolnišnico ob vseh mogočih urah obiskala kar 6x v enem mesecu. Vsakič so me poslali domov z receptom za Dabroston in protibolečinskim tabletam z navodili naj dosti počivam ter da je vse le posledica širjenja maternice.
V 8. tednu sem na izvenrednem pregledu ugotovila, da plod nima več utripa. Ostala sem v bolnišnici in drugi dan so ponovili UZ še 2x. Oba krat utripa ni bilo, zato se je primarij odločil, da nosečnost prekinemo, saj nima smisla. Tako sem dobila tabletke za sprožitev in odšla domov. Ponoči sem se vrnila zaradi močnih krčev in krvavitve (nisem niti na nogah mogla stat!!!!). Doktor je ambulantno odstranil še ostanke nosečnosti.
Po vseh grozotah, ki sem jih doživela sem se želela pogovoriti z doktorjem kako naprej. Bil je sicer zelo prijazen, a mi je pojasnil, da operacija ne pride v poštev, saj je pregrada prevelika. Ko sem ga čisto obupana vprašala kaj mi torej preostane, je skomignil z rameni in mi rekel, da mi ne morejo pomagati - prevedeno: pač, da ne bom nikoli donosila.
Vsa obupana sem se odločila, da grem po drugo mnenje. Napotila sem se v Postojno.
Po prvem pregledu se je gin odločil, da opravimo operacijo pregrade, a le delno. Torej, ne bodo odstranili celotne pregrade, saj potem maternica izgubi oporo na katero je navajena.
Operacijo sem prestala in še isti dan odšla domov.
Sedaj lahko veselo rečem, da sem 5 mesecev po operaciji spet zagledala 2 črtici na testu
Kar ne morem verjeti!!!! Opravila sem 2 testa (oba +) pa še kar ne dojamem. Vse se mi je zdelo tako zelo brezupno, sedaj pa tole presenečenje.
Dobila pa sem šla na pregled že v 5. tednu in dobila Utrogestan kapsule za podporo nosečnosti in preprečevanje splava. Poskušam jesti zdravo, jemljem folno kislino in ne dvigujem nič težjega od 1kg. Ko sem utrujena počivam, mislim pa vnaprej kako bo lepo, saj dobre misli pomagajo.
Iskreno ti lahko povem, da me je po 2 SS na smrt strah kako se bo odvila moja nosečnost, vendar vem, da prej ali slej mora uspeti.
Razumem tudi, da narava naredi svoje in da smo nemočni proti njej.
NIKAR NE OBUPAJ!!!! Negativne misli privlačijo negativo, pozitivne misli pa pozitivo! Imej v mislih le lepe stvari, ne obremenjuj se preveč kdaj bo uspelo in ali bo uspelo, saj si boš s stresom bolj škodovala kot koristila. Verjamem, da ti bo uspelo!
Jaz ti želim vse lepo in predvsem ne obupaj, saj za vsakim dežjem posije sonček! En velik objem zate, drži se!