Jaz se prvič oglašam na tem forumu. Sem mamica Sama in Jureta, ki bosta konec marca stara 10 mesecev. Otroka sta do sedaj  bila čisto zdrava, se lepo razviijata, oba se že postavljata na noge in bi rada hodila. Z možem živiva sama v hiši in moram priznati, da je zame precej naporno. Prvih nekaj mesecev mi je mama precej pomagala v dopoldanskem času. Po šestih mesecih sem bila lahko že sama z njima in zraven še skuhala za otroka in moža, pa še kaj ponaredila. Sedaj, ko sta se začela plaziti in vstajati, pa ju zopet ne moreš spustiti izpred oči, ker vse odpirata in nista stabilna.
Zanima me, kakšne izkušnje imate mamice z dvojčki?  Ali vam samim uspe vse narediti, ko je mož v službi? Kako si delita ostalo delo (kuhanje, likanje, pospravljanje stanovanja, urejanje okolice,...)? Kako se organizirate? Jaz do dovetega meseca nisem praktično šla nikamor, razen na sprehod z vozičkom, k pediatru, pa nekajkrat k frizerju.  No sedaj že gremo tudi kam, vendar ne grem nikdar sama z avtom, vedno mora biti ena odrasla oseba zraven -že voziček težko sama dam v avto.
Če pa že kam nujno grem, moram priskrbeti dve odrasli osebi, da pazita otroka.
Vesela bom, če mi boste napisale, kakšne so vaše izkušnje z dvojčki in kdo vam pri tem pomaga.

Pozdravljena!
Sem mamica 10 otrok in od tega imamo trikrat dvojčke.Naši najmlajši dvojčici bosta 24 stari 10 mesecev.Pomoči nimava nobene,kljub temu da v hiši spodaj živita tudi mama in oče.Že od samega začetka sem bila za vse sama,oz. prvih 14 dni je bil doima mož potem pa zaradi službe in kmetije tega ni več mogel.Kadar je imel čas mi je že pomagal,a tega je pri toliko dela manj kot bi si želela.
Res je včasih zelo naporno a meni se zdi da nam kar dobro lavfa.Včasih mora pač kaka reč počakati,spet drugič pa vse postorim sproti.Likam zvečer,po 19 uri,ko otroci zaspijo,ostalo pa delam v času,ko mali dve spita - to pa je dvakrat čez dan po dve do tri uri.Otroke poskušam vklopiti v delo,tako da mi pomagajo...naprimer,da dajejo posodo iz stroja,pa cunje v stroj in iz njega....zelo radi pomagajo in tako se skozi zabavo tudi marsikaj naučijo...recimo Nace,ki je star dve leti in pol,že vse ve kako se pripravi stroj za pranje,kam daš kako stvar....najraje pa očisti filter na sušilcu in stroj potem prižge...res je da se malo več zamudim,ko to delkamo skupaj je pa včasih zelo zabavno.......

Kadar gremo po opravkih,ko nakupujemo pa naj si bodo to redni nakupi ali karkoli za novo hiško imava s seboj najmanj pet otriok...tudi na vse preglede gremo skupaj.Mož mora takrat hočeš nočeš vzeti dopust ali pa v primeru,da pelje kam k zdravniku kakega od otrok,dobi spremstvo.Če pa grem kam sama,gledam tako,da grem popoldan ko je mož že doma iz službe...
Kar gre,čeprav priznam,da bi bilo fino it kam tudi sam...a ker sva se odločila za otroke in veliko družino je to zraven v paketu-Pa tega niti ne pogrešam...najlepše se imamo,kadar se ob nedeljah kam skupaj odpravimo na kak izlet...takrat pa res vsi uživamo

Pa srečno

_____________________________

Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...

dodi vauuuuuu  Bravo, sem morala it slike pogledat in tvoje škratke preštet - 2krat sem se zmotila , superca

_____________________________

Irgendwie, irgendwann, irgendwo...

Timon ti si moj sonček!!!

Tudi sama imam sedaj 16 mes. stari dvojčici in 4 leta starega fantka. Moram povedat, da mi sedaj zmankuje časa za gospodinjstvo, ker se še ne zaigrata dovolj skupaj in pa veliko časa mi vzame vožnja večjega v vrtec. Drugače pa gremo povsod sami že od začetka, samo pri pediatru, fizioterapiji sem potrebovala pomoč. Pa seveda v trgovino ne morem iti sama z njimi, potem jih dam za kako urco v varstvo ali pa prosim koga da gre z menoj. Kakor se navadiš, sam men če bi bila skoz doma in od nekoga odvisna bi se mi znešal.
Predvsem ne smeš komplicirati in si še sama oteževati stvari. Je res, da če smo v mestu sta mali veliko več v vozu kot  da bi hodile, v Tivoliju in drugih poteh pa gresta tudi peš. Se primeta voza in maširamo.
Čim manj kompliciranja in vse dobro.

Hvala za odgovore. Saj vem, vsak se mora znajti in prilagoditi po svoje, ker so otroci in tudi starši različni, je pa lepo slišati še kakšne druge mamice, kako jim gre. Dodi ti si fenomen!
Kakšne pa imate kaj izkušnje glede počitnic (morje, hribi, toplice) s tako majhnimi dvojčki (12.-14. mesecev)? Mi razmišljamo, da bi bilo dobro odriniti na morje, ker vsi priporačajo, da je to zdravo za preprečevanje bolezni na dihalih, še posebno, če gredo otroci takoj po porodniškem dopustu v jasli.  Ne vem pa kako bodo otroci prenesli tako dolgo vožnjo v avtu (3-4. ure). Ko jih pogledam v tistem avtosedežu, ko spita, se mi kar zasmilita, saj se mi zdi avtosedež zelo neudoben za počitek.

lep pozdrav

Živjo!
Tudi mi počnemo vse sami. Naša dva sta stara 8 mesecev in samo na začetku mi je kosilo kuhala mami. Sedaj se pa kar znajdemo. No, k zdravniku gre res mož zraven, dopoldne se pa kar sami zamotimo. Tudi v trgovino gremo sami, na obiske, sprehode... Skupaj smo bili pa tudi že na smučanju pa v Amsterdamu, za vikende pa ves čas kam skočimo.
Predvsem si vzemi tudi čas zase, ker drugače se ti bo vse nabralo. Pa kaj , če en dan ni doma vse posesano...več ti bo pomenil čvek s prijateljicami.
Brez kompliciranja pa bo šlo.
Drži se!

Ja, pa še to. Mi smo šli pri njunih dveh mesecih že na morje v Umag. Ta mesec smo šli na smučanje (7 ur vožnje - smo imeli več postankov pa je šlo) in še z letalom v Amsterdam. Otroka sta vse super prestala - kot ju navadiš, tako je.
Sej bo šlo, boš vidla.
Lp

Tudi sama sem za vse sama!!Mož je koristil očetovski dopust,kasneje pa sem se morala znajti sama.S tem,da imam še dva starejša otroka,ki ju je treba v šolo spravit, domov...Malo organizacije pa gre!
Je pa res,da ni ravno tak spucano in porihtano kot sem navajena od prej,ampak... Se navadiš tudi na to!! Včasih že kar raje noge dvignem kot kaj gor poberem Mi je pa glavno,da smo vsi srečni in zadovoljni!

Naj te potolažim in povem, da so "najhujši" časi že mimo in sedaj boš vedno bolj uživala z njima. KO bosta čisto shodila bo veliko lažje in boste lahko tudi kam šli, od enega leta in pol naprej boste pa že čisto mobilni. En nasvet - kupite marelo in boste lahko že sedaj odrinili na kakšno kavico, ker ni tako velika in jo lahko sama daš v avto. Vem, da je hudo, ker nimaš nič časa zase - tudi meni je bilo težko, ko sem bila vseskozi z njima, sedaj ko sem pa zopet v službi, bi pa vse dala, da bi lahko bila doma. Poizkusi se zmeniti z možem, taščo ali mamo, da ti en popoldan v tednu za cca 3 ure pazijo otroke in takrat boš imela čas za frizerja, nakupe ali pa samo zase. Če te je strah kako bosta preživela pot v avtu, pojdite na morje zvečer, ko bosta zaspala in tistih nekaj ur bosta že zdržala v sedežih. Glede čisčenja pa se ne sekiraj, saj od malo umazanije ne bo nikomur hudega.

Mateja

Pozdravljene!

Tudi nasa druzinica se je povecala za dva clana, ki ju trenutno cartava oba z mozem. Pri nas je res sreca, da sta fanta naucena reda ( intenzivna nega jih nauci marsikaj) in se zbujamo na tri ure previjemo malo pogledamo kaj je novega v stanovanju in spet spimo. Stari smo 7 tednov ( gestacijsko 38 tednov). V mesecu avgustu bomo tudi mi odsli na morje, ce ne druga zato, da otroka malo zadihata na drugacni klimi.

pa pa

Moram priznati,da mi nimamo takih težav.Najini dvojčici sta stari 2 leti in že od samega začetka sva se psihično pripravila na to ,da nama bo verjetno težje kot drugim,ki imajo samo enega.Tako da je vse pospravljeno,skuhano,otroci uštimani pa še časa nama ostane,da si privoščiva kak fitnes.Verjetno nama bo težje,ko bova čez pet mesecev zopet postala starša.Mislim,da se je treba samo zorganizirati in pa seveda je tudi odvisno od zahtevnosti otrk.Lep pozdrav in srečno.

Sem sam z dvojčki, starimi 1 teden, in komaj še zdržim. Partner mi ne more pomagati, ker je v službi, tašč ne ne morem imeti 5 dni na teden v stanovanju, stare mame tudi ni.
Zbujata se na 3 ure, in ponavadi takoj eden za drugim.
Ko prvega primem v roke, traja previjanje, hranjenje in podiranje kupčka tudi do 1 uro.
Če se drugi zbudi 5 minut za prvim, mora čakati, da pride 'na vrsto' za previjanje in hranjenje,
in včasih čaka tudi 1 uro !
1 uro njegovega joka trga moja ušesa in tre moje srce, a kaj ko ne morem prvega spustiti iz rok,
da bi se ukvarjal z drugim :(
RABIL BI POMOČ, PA NE VEM, KAM NAJ SE OBRNEM.
Res bi v praksi rad videl super mame, ki obrihtajo 10 otrok hkrati, brez pomoči partnerja ali mame.
Mislim, da so njihovi otroci veliko prejokali, dokler se niso navadili 1 uro čakati lačni z kupčkom v hlačah.
A se tega človek res lahko navadi?

Vladov210 vem  kako se počutiš. sem dala vse to skozi. Na začetku  je res zelo zelo naporno. Sama nisem drugega delala kot najprej previla, nato hranila enega, podrla kupček, nahranila drugega, podrla kupček, zbrizgala do konca mleko in spet so bile 3 ure naokoli. Jovo na novo.
Ampak se tolaži s tem da bo iz meseca v mesec bolje, otroka se bosta počasi navadila malo potrpeti in tudi ti se boš vnesla.
Čez 7 mesecev boš že pozabila kako je bilo na začetku naporno .
Srečno!!

Pozdravljeni!

Tole z 10 otroki je najbrž letelo name....

Kako sem speljala,da se nista drli obe skupaj...malo moraš biti zvit...
Ponavadi sem eno dojila,drugi pa sem podložila flaško in jo imela poleg sebe na sedežni,tako,da sem nadzorovala kako pije....ponoči mi je vsekakor pomagal mož,res pa je tudi,da sem si od vsega začetka poleg dojenja tudi iztiskala mleko in tako imela v primeru krize flaško.
Vem,da je najtežje prvič,sploh če dobiš v roke dva dojenčka...jaz sem imela to srečo,da sem prve tri imela po samo enega in teh problemov pač ni....boš pa tudi ti,Vladov,ko boš imela še kakega ali nemara celo spet dva,že v utečenem ritmu...in če bo samo en,se ti bo zdelo,kot da nimaš nobenega dela...verjemi-preverjeno... in nisem nikakoršna super mama...se pa pri toliki družini naučiš marsikaj inprovizirati...pa,da se malo pohvalim,marsikdo,ki je bil pri nas,je dejal,da se sploh ne sliši,da imamo dojenčka oz. celo dva,ker ni bilo nobenega joka...seveda so kdaj tudi jokale...sploh v večernih urah,ko so prvi dve dvojčici mučili krči...takrat sva se z možem menjala...malo en malo drug...pa sta minila najhujša dva meseca....
Ti pa si sedaj šele na začetku...otročka imaš šele  en teden...potrebuješ čas ti in dvojčka,da se sploh navadite drug na drugega...pa da vam steče dojenje,pa ritem,pa previjanje....čez kak mesec se boš temu postu le nasmehnila....
Ko boš najbolj na kratkem z živci,pomisli,da imaš vendarle pravzaprav veliko srečo in velik blagoslov,da imaš dva zdrava otroka...seveda bo še velikokrat treba vstati,ju ponoči ujčkati,nositi,pa miriti...pa bodo prišle bolezni in druge težave...vendar z veliko potrpljenja in veliko ljubezni se vse premaga....

Smo pa tukaj zato,da si pomagamo,in če te karkoli zanima vprašaj...ali boš nasvet upoštevala ali ne,pa je na tebi...

Aja pa skoraj bi pozabila...ISKRENE ČESTITKE ZA DVA MALA SRČKA!


_____________________________

Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...

Pa še to...nauči se dojiti oba hkrati...tako bosta oba jedla in ne bo nobenemu treba čakati...kupi si blazino,ki dojenje zelo,zelo olajša...

_____________________________

Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...

Po prvem porodu sem bla zgubljena!Tjašo sem mela vedno na rokah,naredit nisem utegnila praktično nič poleg nje Pri drugem otroku je blo že bolje in lažje.Ampak res fajn,da sta  zadnja in ne prva,saj ju zrihtam brez problemov,pa še kaj opravim zdaj že poleg njiju
Jaz nobenega otroka nisem puščala da se joka,ker se mi preveč smili Takoj sem jih vzela na roke.Sem pa hvalabogu vse dojila in to je bla vedno priročna tolažba Dvojčka sem dojila naenkrat,rihtala naenkrat-en poleg drugega na kavču(previjalno smo meli samo za cote ),kupčke smo podirali skup...Je pa res,da ti vse to v enem tednu ne more uspet.Ko se boste navadli drug na drugega bo vse veliko lažje!
Kot sem razumela si moški???Al se motim??
no,vsekakor je začetek zelo težak,sploh brez pomoči.Meni je mož pomagal tri tedne,potem pa nam je kar steklo.Če bi bla sama pa ne vem kak bi blo???
Javi se še kaj in sporoči kako ti uspeva.

Vladov vse pohvale da skrbiš sam za dvojčka, sploh če si moški, potem si pa res zgled vsem očetom.
Tudi jaz nisem nikoli tamalih pustila jokati same, preprosto nisem imela srca, mogoče kako minutko kdaj, če naju je kateri presenetil, nikoli pa sigurno ne več kot 5 minut.
Pa je bilo pri nas tri mesece zelo hudo, ker so vsi trije meli krče in to ne samo zvečer, ampak pri tistih hudih krčih itak ni pomagalo niti, če sva jih nosila okrog. V večini primerov, tudi za zaspat, smo pa tako reševali, da sva jim segrela blazinice s češnjevimi koščicami jim jih položila pod trebuh (spijo skoz na trebuhu ravno zaradi krčev) in masirala v isti posteljci vse tri hkrati.
Kar se pa jokanja zaradi hrane tiče, sva pa bila čez zimo pri mojih starših, da mi je dopoldan pomagala moja nona, toliko, da je ta tretjega mirila ta čas, ko sem jaz dojila druga dva, ponoči sva pa z možem vedno sama rihtala vse tri, pa skoraj vedno, ko je bil eden lačen je zbudil še ostala dva.
Je pa potrebno kar nekaj organizacije in hitrega prilagajanja, ker je skoraj vsak dan poglavje zase. Če ju hraniš po steklenički ju probaj dati v lupinici (obstajajo celo neki bolj priročni povštrčki baje) in tako lahko daš obema hkrati jest, vem pa da je to problem, če so še precej majhni, ker se jim ponavadi zaletava. Jaz četudi sem lahko dojila dva hkrati nisem mogla obema hkrati podirat kupčka, ker so toliko polivali, da je bilo treba zelo previdno delat z njimi po hranjenju. Jaz bi na primer na tvojem mestu probala enega miriti v naročju, z drugo roko pa hranit drugega v lupinici recimo, če se mu pa zaleti, pa hitro zamenjaš, je pa res, da v prvih tednih nihče ni dovolj spreten za take vragolije, pa še otročki so precej majhni in jih ne moreš kar tako premetavati. V začetku, ko se še niso dojili se spomnem, da sva parkrat tudi enemu flaško iz ust vzela in dala drugemu, toliko, da sva potešila tisto hudo lakoto, potem pa spet prvemu.

Velikokrat slišim od tistih, ki imajo tri otroke zapored, da je to pa še slabše kot dva hkrati, ni res!!! Meni osebno so bili tisti trije meseci, ko so jih matrali krči daaaaleč najtežji ravno zaradi joka, zdaj ko ni več tistega histeričnega joka niti za hrano smo se preselili nazaj v LJ, kjer sva z možem sama, dopoldan sem pa velikokrat tudi sama s tremi. Tako tudi ne verjamem tistim, ki mi govorijo, da ta huje šele pride ko se začnejo plazit in so vsepovsod, to lahko rečejo tisti starši, ki so jim otroci pretežno spali v prvih mesecih, sploh ponoči. Jaz sem prepričana, da huje kot je bilo, pri nas ne more biti, meni osebno je dosti lažje prenašati fizični napor kot pa jok!
In moram povedat, da je sedaj, ko končno jejo ponoči samo enkrat (zadnji mesec) neprimerno laže, pa se še vedno vmes zbujajo in tudi še z možem po desetkrat in več vstaneva, da jim dava dude, ampak je to že pravi luksuz v primerjavi s tistim, kar je bilo v prvih mesecih, ko praktično sploh nismo spali.

Jaz mam sicer samo dva v kratkem razmaku-16 mesecev,pa mi je blo zdaj dosti lažje!Zaj pa ne vem al so to izkušnje al je res lažje tak!Hudo je ,ker mata različno stara različne potrebe.Mali bi jedel,velik se igral...


Tako tudi ne verjamem tistim, ki mi govorijo, da ta huje šele pride ko se začnejo plazit in so vsepovsod, to lahko rečejo tisti starši, ki so jim otroci pretežno spali v prvih mesecih, sploh ponoči

To pa drži!!Res je hudo,ko shodijo al plazijo-ponavadi vsak na svojo stran Ampak prvi meseci so bli tudi meni najtežji,tak da gre vedno na bolje-vsaj pri nas!!!
Kot sem rekla je pri nas tak,da gresta ponavadi vsak v svojo smer.Doma še gre,ko pa grem sama kam  z njima je pa problem.Ponavadi enega naložim na roke in letim za drugim,medtem pa se oba razjezita,ker ni tak kot bi onadva hotla  In seveda spet vsi buljijo,ko kričita dva naenkrat!

Najlepša hvala za vse nasvete in trike, upam, da bomo po treh tednih res lahko obvladovali zadeve, kot je hranjenje po flaški 2-h hkrati (tisto z lupincami bom že danes sprobal). Vidim, da se tudi drugim dogaja isto, in da je pač treba zdržati prve mesce.

Lepo da obstajajo taki forumi, in lep pozdrav vsem!

    Vladov-kako pa ,da je mamica že en teden po porodu v službi?
Prosim razloži,ker tega pa res ne razumem...

< Sporočilo je popravil dodi -- 5.7.2008 14:26:37 >

_____________________________

Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...

Ej, Vladov svaka ti čast, da zdržiš. Še meni se je rolalo, pa sem ženska in imela sem veliko pomoči okrog sebe. Nespanje je pa vsekakor najhujši problem in zraven seveda krčki. Prve tri - štiri mesece sem si mislila, da bom šla v Idrijo. Vsak večer sva jih nosila tudi po pet ur, ker so kričale do onemoglosti in zaspale. Naše so imele obupne obupne krče. Sicer imamo nespanje še sedaj, ma sem se kar navadila na ta "neritem" :) in kar se tiče v primerjavi s prvimi meseci ni primerjave. Kar se tiče plazenja, je res, da so ta male rompompom po  hiši, vendar se da pomagat. Mi sm jih "zagradili" v dnevno sobo in tam imajo svoj prostor. Ko se naveličajo jih preselimo v sobo, kjer imajo tudi svoj prostor itd. Moram rečt, da je zdaj extra proti kar je blo. Samo vozičkanje ni več tako kot je bilo :(. Se jim ne da več bit notri. Ko so bile male sem jih pa cele dneve vozila po GO, da se lepše ninale.
Kar se tiče hranjenja. Mi smo jih hranili na pouštrčkih - so malo dvignjeni pod kotom. Nekateri jih kupujejo za spanje. Je pa bil pri nas problem podiranje kupčka, ker je ena stalno bruhala. Sem pa tudi jaz rabila, da sem ponoči obe poštimala kar debelo uro (brez previjanja seveda).

Zdrži, bo bolje!