Mene pa zanima kolk vam vaši dragi možje, fantje, očetje otrok kej pomagajo pri otrocih in gospodinsjkih delih. Mal poslušam druge, pa jih je kr velik razočaranih. Pol mi pa pravjo, o tvoj je pa ful pridn,pa to...Sej je, nč ne rečm . Sam, men se to zdi čist samoumeven, sej je ja ati . Sej nimam sama otrok .

Ja takrat ko je doma, mi dost pomaga (kuha, sesa, pospravi kuhinjo/kopalnico, tamalo zrihta in se z njo ukvarja, ... ). Samo je bolj malo doma, nažalost.

Moj je en tak lenuh, ki se čisto nič sam od sebe ne spomni. Za vsako stvar mu moram rečt, naredi to, naredi ono. Ko sva bila še sama je normalno pri vsem sodeloval. Ko sem bila na prvi porodniški, se je malo razvadil, ker je bila naša punči full pridna in posledično sem lahko čisto vse sama postorila. Imela sem pospravljeno, skuhano, tamalo popedenano, pa še izpite sem uspešno opravljala. Tako smo lahko vse popoldneve in vikende res skupaj lepo uživali. Po končani porodniški se je pa on vpisal v šolo, in takrat sem bila večinoma sama za vse, služba, dom, otrok. No pol pa druga porodniška. Takrat sem ga pa čisto razvadila. In zdaj se mu zdi vse skupaj samoumevno, da jaz pa lahko vse porihtam. Sploh me ne razume, ko mu jamram da ne uspem nič zase narediti. Čisto za vsako stvar ga moram opomnit. In sedaj sploh ne vem kako bi ga preobrazila.

Sem s takim veseljem hotla odgovorit, zdej pa preberem od spark post, me je pa kr mal strah....

Zdej, ko sva še sama, moram rečt, da je super priden, že tko je Monk, tko da mi gre včasih kr na živce. Amapk ni pa problem ne posesat, ne it na kolena in poribat, posodo zrihtat itd... kako bo, ko ne bova več sama, pa bomo še vidli... Upam, da se mi ne pokvari....

najbol da mal zaropotaš .  mal cajta zase pa tud morš met, da ne pozabš kdo sploh si. Zgleda so taki, kokr jih navadš. Sam, se jih da pa tud preobrazit. Mal uporab ženski šarm, pa zvitost.

V bistvu nic, oz. zelo malo. Sem lahko se vesela, ce kolikor toliko zgodaj domov pride, da se malo s tamalima igra.
Pri gospodinjskih delih, mu kamot krona iz glave pade, ce bi slucajno kaj postoril. Edino, vcasih kaj skuha, vendar to izgleda tako, da je on glavni kuhar, jaz pa pomocnica pomivalka.

_____________________________

Nas pogled nikoli ni tako popacen, kot takrat, ko gledamo sebe.

Da mu ne bom naredila krivico, moram se to napisati, da zvecer za seboj pospravi mizo. Vem, da je sam nase grozno ponosen, ker se tolk zrtvuje .

_____________________________

Nas pogled nikoli ni tako popacen, kot takrat, ko gledamo sebe.

Meni pa pomaga. Otroka rihta že od poroda, vse zna enako dobro kot jaz. To pomeni da ga oblači, umiva, hrani, previja, se z njim igra, ga pelje ven,... Zdaj ko sem noseča, pa ga v bistvu večino časa rihta on. Popoldne seveda.

Kar se tiče gospodinjskih opravil redno sesa, velikokrat pobriše prah, pospravi, zadnje čase zelo rad umiva šipe. Posode še ni pomival in tudi kuhat ne zna  Razen kako večerjo pa zajtrk dobim od njega

Midva sva enakopravna in vse počneva skupaj oz odvisno kolkor je kdo doma in kolkor kaj lahko nardi. Mi pa definitivno full pomaga in je res priden. Jaz se pa tudi angažiram.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Načeloma se ne briga kaj veliko okoli gospodinjskih del in pucanja, pa še tako bolje da ne, ker ima nek čuden sistem pospravljanja stvari in potem ne najdemo nič, ga moram pa pohvalit, da odkar imamo nov sesalec, zelo rad in pridno sesa, pa občasno ga nekaj useka in takrat mi je sposoben spedenat in zglancat celo bajto v nulo. Samo to je tak... 2x na leto.  Boljše kot nič je že, ane?

_____________________________

Jst.

moj je enkrat rekel, da bo on pospravil, ker je imel ravno dopust. pa sem rekla samo aha sej boš ja.... no in pridem domov res vse zglancano. V glavnem ni da ni. Grem s prstom po polici...nič prahu, grem pogledat kuhinjo (visoki sijaj)...nobenih odtisov...vse tip top.. pa si rečem ok...mogoče ampak zelo pogojno!!! No potem grem pa v kopalnico in vidim da je tudi tuš kabina zglancana in niti sledu o vodnem kamnu na steklu...no takrat sem si pa rekla tole pa ne bo šlo. Nakar sem malo pobrskala in seveda našla vizitko od čistilnega servisa seveda še vedno trdi da je sam vse pspravil. Ja seveda da ni a ne!

_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

Nič kaj dosti , razen kopa otroka zvečer, da ga ne dvigujem, ker sem rizično noseča. Ostala gosp. dela so moja. Pa nima "fizičarenja" v službi. Samo jaz vem , da sem ga sama tako razvadila

jz morm pa mojga kr pohvalit,z najino 5-mesečno pikico se zelo ukvarja,jo previje,nahrani če je treba,ko je doma gre vn z njo,da se jz mal spočijem...ni mu problem posesat-celo boljš posesa kot jz hehe,posodo pomiva,smeti so njegove,pa tud kuha kdaj pa kdaj,najlepš pa je kadar dobim kavico u posteljo...mmmmmmmm..
čist odvisn je kak je bil prej navajen.....da u mojmu bivšemu ne govorim-nč od tega ni delal kr je bil pač mamin sinček,tko da sm dobila zdej sedmico heeh

lep dan

No, da se popravim , da mu ne bom krivice delala- z otrokom SE ukvarja, gre z njim ven, previje, ampak v tem času so potem gosp. dela MOJA.

Meni gre na jetra, da mi pomaga. Kolikokrat sem že rekla, da bi jaz njemu malo pomagala, pa da on prevzame vse ostalo. Ne vem od kod ta opcija, da moški ženski pomaga pri gospodinjstvu? Userje se lih tko kot jst, isto velja za hrano, jo je iz krožnikov in tud njegove cunje visijo na istem štriku kot moje. To mi j etko čudno. Ampak, jst vedno slišim, da mi ful pomaga.

Moj ni len, mu je pa vse to čist mim in ga ne moti, če ni en mesec posesano. Sploh ne vidi. Cunje da prat, potem pa jih ne pobere in on sploh ne bi rabil omare, ker kar iz štrika jemlje.

DOkumente ipd. imam jaz pod kontrolo, ker on ne najde nič, da bi kaj zložil ali imel celo v kakšnem fasciklu - ni govora. Ko išče je pa tolk fajn, da imamo to urejeno v fasciklih, ko takoj najde.

Mah...saj pravim, a lahko jaz komu samo pomagam?

barni ahhhhhaaaahhha sem se tok nasmejala tvojemu postu....


sej moj se zaveda da je len in tut sam prizna...pa kaj mu naj nardim. Mene moti da bi mogla v svinjaku živet tako, da raj pospravim ker trdobučneža itak ne bom premaknila. najbolj me pa razjezi, ko kje vidi kakšno packo ki sem jo jaz slučajno spregledala in mi jo gre pokazat, češ to bi blo tut treba. Sej zdaj ko to pišem sem se mal zamislila....no pa sej kokr sem že povedala, nardi pa kaj drugega, sam pospravlja, pa kuha pa res ne. Razmetat zna pa tko v parih sekundah da res kapo dol...morš bit mojster ni kej


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko