Naj vam nekako opišem situacijo. Zanosila sem nepričakovano. In sicer s partnerjem, s katerim sva skupaj dobro leto. Problem je nastal, ker sI on trenutno otroka ne zeli. Na vsak način me dobesedno izsiljuje s splavom. Na vsak način hoče, da se otroka znebiva in ga imava čez kakšno leto, ko si narediva skupno bivališče. A sama nočem in niti ne vem kako bi prenesla otroka na tak način izgubit. Druge možnosti ne vidijo niti njegovi starši in me tudi oni poizkušajo na vsak način prepričat. Povedali so tudi, da ce otroka obdrzim, da lahko pozabim na njih in njihovo pomoč, partner pa je tudi dal jasno vedet, da z otrokom bom ostala sama, ker si ga on ni želel in zanj ne bo obstajal. Res sem v dilemi kaj storiti, sploh ker so me vsi stisnili v kot, poleg tega pa imam iz prejsnega zakona že enega otroka. Kar se bivališča tiče imam priskrbljeno, ni veliko, ampak je moje. Ne vem kaj naj storim. A otroka sem potihem že vzljubila....

mislim, da si se že odločila
srečno!

jaz tudi mislim enako, vendar ne morem biti nekritična:

moja toleranca neodgovornosti in nespoštovanja partnerjevih želja pri načrtovanju otroka je ničelna!

Se strinjam s petea!
Prekiniti nosečnost in nato, čez eno leto spet zanositi, ker imaš trenutno premajhno bivališče, se mi ne zdi niti najmanj smiselno in mislim, da tvoj partner očitno dvomi tudi v vajin odnos.
Želja po otroku ni nekaj, kar se spremeni v roku enega leta do te mere, da ga najprej niti pod razno nočeš, čez eno leto pa hočeš in ga greš načrtno naredit in tudi pri tvojem partnerju se nebo. Tako, da si ne delaj scenarijev, da bo vse OK če boš splavila, da bosta uredila skupno bivališče in čez eno leto imela drugega otroka.
Moški se očitno ne vidi v resni zvezi s tabo, oziroma te ne vidi kot mamo svojih otrok. Pa njegovi starši ravno tako, drugače te nebi tako stisnili v kot, kot sama praviš.
Pa saj mislim, da to že sama pri sebi veš.
Če si otroka že vzljubila in če nebi prenesla izgube, potem pojdi pogumno dalje sama, nebo ti lahko z dvema otrokoma, ampak neboš niti prva ne zadnja, ki ji bo uspelo.
Drži se! Pošiljam ti en kup pozitivnih misli in objemčkov.
Pa še to preživnina je otrokova pravica, ne glede na to, če je bil oče za splav ali ne. Dovolj je, da ga je naredil.

Hvala vam punce. Nekako se bojim, kakšna bo reakcija drugih, glede na to, da on otroka ni hotel, sama pa sem ga obdržala. Kar se pa njega tiče in najine zveze, verjetno imate vse prav in mu ni do mene kolikor bi mu v resnici moralo biti. Razmišljam vsak dan in vsak dan sem bližje temu, da otroka obdrzim, ne glede na želje drugih. In zalostno je, kako lahko enega očeta in babico in dedija ne gane njihove krvi otrok...

Pa kako lahko zanosiš nepričakovano in potem pričakuješ, da bodo vsi skakali.

Obdrži otroka, če si ga želiš.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Najprej reči temu partnerju, da on zate več ne obstaja. Potem pa sama zase razmisli ali si želiš tega otroka obdržati al ne. Naj te mnenje drugih na tej točki prav nič ne skrbi. Če se odločiš za splav in boš potem čustveno na dnu bo druge parv en drek brigalo kako se ti počutiš, oni bodo mirno živeli svoje življenje naprej. Če se odločiš za otroka pa tud oni namesto tebe ne bodo ponoči vstajali in skrbeli zanj ampak boš sama. Tako, da sama pri sebi razmisli kaj si želiš, ker je to življenje tvoje.

_____________________________

Če se boš ozirala na druge, ter delala po njihovih željah, boš vedno na vesti nosila težo krivde in si nikoli ne boš oprostila (npr., če narediš splav in boš spoznala čez nekaj časa, da je bila to napaka, ker si poslušala druge, si boš do konca življenja očitala), kar pa ni vredno. Sploh, če se partner tako grdo do tebe obnaša, tudi njegovi starši. Če on zdaj ni pripravljen na otroka, čez 1 leto isto ne bo. Čez nekaj let, bo pa rekel, da do tebe ne čuti dovolj ljubezni in bo tako ali tako odšel (to sklepam po tvojem pisanju, ko praviš kako se do tebe obnaša, se opravičujem če se motim).

Naredi po svoji vesti in da boš ti srečna.

Veliko sreče in poguma.

ok, se sicer tudi jaz strinjam, da se morata oba strinjat za spoceti otroka ampak, ti si sedaj noseca, to je dejstvo. in on bi se znebil tega otroka, bi pa imel enega cez eno leto, WTF, v cem je fora. in glede na besede njegovih starsev se meni zdi cela druzina mal mimo.

Ta ljubezen nima prihodnosti, pa če greš na splav po njegovih željah ali ne. To ne bo rešilo vajine veze, na žalost. Otrok ni stvar, ki bi se jo lahko znebil- in brez posledic živel naprej. Tukaj je, oba sta ga naredila, oba sta zdaj odgovorna zanj. Pa če vama je všeč, ali ne. Partner ne čuti te odgovornosti. Ko sta ga naredila, je bilo lepo, kajne? Kaj pa zdaj? Rep med noge in gremo naprej, novim zmagam naproti(prevod:novim trofejam naproti)? Ker ženske vse zmoremo, moški pa ne, ali kako? Moški vedno lahko gredo brez posledic(razen na financah, pa še tega ne čutijo vsi)- ženske smo pa tiste, ki naprej skrbimo za naraščaj.

Pred dolgimi leti je na tem forumu ena punca napisala nekako tako:
"Raje še enega v naročju, kot pa samo enega na vesti."

Jaz se tako zelo strinjam z njo. Še danes. Po napisanem čutim, da bi izgubo težko prenesla, ker si dete že vzljubila.
Vedi, da je v igri trenutno samo to- ali izgubiš partnerja ali pa izgubiš partnerja in otroka. Eno ali dve osebi. Da bi obržala oba, se mi zdi malo vrjetno. Pa tudi partner vrjetno ne bo ostal, če greš na splav, ker ni pripravljen na resno vezo po napisanem.

Oddalji se od situacije, daj čustva na stran. In poglej celotno sliko.

Ni tako slabo, kajne?
Noseča si- o tem veliko punc(pa večina ima ob sebi partnerje/može) samo sanja, sanjari. Ta dušica te je izbrala za svojo mamo. Doma že imaš zdravega otroka- veš, kaj te čaka, drugič je ponavadi lažje. Tvoje zdajšnje partnerstvo se je končno pokazalo v pravi luči(ni več iluzij, načrtov)- zdaj točno veš, kje si, kam greš, kaj te čaka. S tem si zaključila, zaključuješ. Prebolela boš in šla naprej. Ti si zmagovalka- on bo poraženec, ko bo izgubil vse, kar bi lahko imel. Otroci so čudoviti- kljub skrbem, naporu,... so najlepše, kar se nam zgodi v življenju. Se strinjaš, kajne? To, da imaš svoje stanovanje, je tudi ogromno.

Če te njegovi starši silijo v splav, se zavedaj, da ti s tem samo sporočajo, da je ON neodgovoren(NE TI!) in da ni pripravljen na tako velik korak v življenju- večno povezanost s tabo- NI pripravljen na otroka. Če se tako obnašajo- mislim, da v tej vezi nikoli ne boš imela podpore, da boš še enkrat mamica, ne glede na to, kar boš sedaj naredila.

Vsako slabo je za nekaj dobrega- naredi iz te situacije najboljše zase! Tako da bo prav tebi- in ne ostalim(ki jih je ponavadi sam jezik- pa so velikokrat sami še slabši- samo ti tega ne veš)

Želim ti vso srečo.

Pa javi, kako si se odločila.

lepo napisano

Kako iskreni nasveti. Punce, hvala vam za vso pomoč. Odločila se bom najverjetneje, da otroka ne obdrzim, ker tako vem, da bom prizadela manj ljudi, prizadela bom le sebe in nedolžno bitjece. Ampak nimam podpore, nikjer, in sama ne vem kako bi zmogla. Verjetno se bom kesala celo življenje. Verjetno me ne razumete in obsojate, in verjemite da se tudi sama....

ne, te ne. vsaj jaz te ne in še marsikdo te ne obsoja. kako že pravijo? najlažje je s tujim ku**em po koprivah opletat.

nihče te ne obsoja....včasih je tudi slabša odločitev dobra....za v prihodnje pa le poskrbi, da se take stvari ne bodo dogajale...kontracepcija in te zadeve...pa seveda razmilsli, če je ta tip res pokrovka tvojega piskra...

srečno.

Se strinjam.
Izbira moškega malo bolj po pameti..enako izbira potrebne kontracepcije.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

S tem boš prizadela predvsem in najbolj sebe.
Z odločitvijo, da otroka obdržiš, drugih ne boš prizadela, ampak prej razjezila.

Kaj to pomeni za otroka? Ne vem, ker nisem v tvoji koži. Če se čutiš sposobna, da tudi tvoj drugi otrok odrašča predvsem (ali celo samo) s tabo in ne skupaj z očetom, ga obdrži in vzgoji. Če se tako ne počutiš, tega ne stori. Tvoje življenje je, ti si zanj odgovorna, enako kot si odgovorna za otroka. Ženske imamo ta privilegij, da se v takšnem trenutku lahko odločamo.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

strinjam se z tem, kar so ti puce že svetovale....
Če želiš in se pičutiš dovolj močna da vzgojiš to dete sama, potem kar, ...če ne, pa se odloči drugače. Poskušaj poslušat tudi razum in ne samo srce.....

Nikjer pa nisem zasledila, glede na to, da pišeš, da bi ostala sama, brez pomoči.... Kaj pa tvoji starši ?

Oziraš se na 3 ljudi kaj bodo rekli in po teh treh sklepaš da te bodo tako ocenjevali vsi drugi.

Tvoj iz kar si napisala upam da bivši partner je nezrel za resno zvezo. In njegova starša to vesta, tudi spodbujata, jima tako bolj paše da je sinko njun in ne odrasu moški.

Drugi ljudje, bolj zreli, na nosečnost pa čeprav nenačrtovano gledamo drugače.

Ne vem no midva sam po poarih mesecih skupne zveze zanoslila, takrat sva bila brez svojega stanovanja, partner brez redne službe. Pa so bili vsi veseli za naju in ni nobenemu niti na pamet prišlo a nebi malo počakala da si uredita to pa to in da se bolje spoznata. Pa nisva edina poznam kar nekaj parov.

In ko ste ene obsojale kako lahko nenačrtno zanostiš, ja tudi to lahko sta pa pri tem oba enako zaslužna in ne samo en. Druga pa je meni da ženska govori da jemlje kontracepcije ali je drugače zaščitena pa ni in na ta način partnerja namenoma v kot stisne. To pa je zame izsiljevanje.

Za splav se moraš odločiti pa predvsem sama splav ja ali ne, kako boš potem ti živela s tem. Ne ne to kaj drugi mislijo, ''partner'' se je že odločil. ti pa mislim da nobena ženska ne zavida te odločitve. Se mi zdi da je za žensko to najtežja odločitev v življenju.

anonimna

življenje je potrebno živeti tako, da tebi ni žal, kako ga živiš. sprejemati je potrebno odločitve, ki sovpadajo tebi in tvoji vesti. mnenje in ravnanje drugih ljudi je popolnoma nepomembno (dokler ne govorimo o kakih kaznivih dejanjih). praviš, da imaš rešeno nepremičninsko vprašanje. če imaš še dokaj stabilno finančno varnost (službe v današnjih časih pač žal niso to, kar so nekoč bile), imaš materialne pogoje za oba otroka. kaj bodo pa drugi rekli, se ne sekiraj.slovenci smo znani po tem, da se zelo radi vtaknemo v tuj prag in tuje zadeve, čeprav imamo doma še dosti slabšo situacijo. in zelo radi pametujemo, kaj bi bilo treba narediti-na daljavo in brez čustvene vpetosti. in smo prvaki v tem, da je napad najboljša obramba-to se kaže predvsem v tvoji "tašči in tastu", ki sta vzgojila neodgovorno osebo, in ju je strah (in sram), da bo njun edinček zapustil žensko, ki ji je naredil otroka-kaj bodo pa sosedje porekli na njuno vzgojo.zato je lažje zadeve uredit zdaj, ko se še ne poznajo in sosedje ne vedno za njih... ker za 4 stenami ostane marsikaj.

in ja, ne glede na to, da sinček zdaj ne želi otroka še ne pomeni, da ni dolžan poskrbeti za njega. me vedno dvigne, ko slišim kaj takega... preživnina ni pravica matere, ampak pravica otroka. in če je gospod znal sexati, mora tudi poskrbeti za posledice svojih dejanj.če ne gre zlepa (sporazumno), pa sodno (in nikakor ne pristani na kakšno mizerno preživnino v obliki 50€). Enostavno si preračunaj koliko stroškov bo z otrokom-hrana, plenice, oblačila, vrtec,knjige, razni tečaji v vrtcu (tuj jezik, telovadba, ...) poraba elektrike, vode, nudenje stanovanja..... od tega se potem odštejejo otroški dokladi in znesek razdeli na 2 dela-1 prispeva mati, drugega oče. in ne pusti se prepričat v nižji znesek z izgovorom, da in bo preostanek dal na roke-vse lepo preko banke. tisti 1€ za nakazilo boš mesečno lahko pogrešala.... v primeru neplačevanja pa imaš takojšen dokaz, da ti ni plačal... pa tudi kasneje je zelo težko dokazati, da otrok kar naenkrat potrebuje večjo preživnino kot pred pol leta. tisti dodatki niso vredni, da ostaneš brez preživnine v kasnejšem obdobju oziroma da bo le-ta znatno nižja.

nihče pa te nima pravice obsojati za kakršnokoli odločitev, niti nisi nikomur dolžna pojasnjevati razlogov zanjo-ti si tista, ki boš morala s to odločitvijo živeti.in želim ti, da se odločiš tako, da bo tvoje življenje v prihodnosti lažje. srečno

Ne vem, zakaj bi te obsojala zato, ker se odločaš nesebično? Težko ti kdorkoli reče, kaj bi bilo v tej situaciji boljše, ker je zagamana. Sama najrajši rečem, da je oboje prav: če greš na splav, boš lahko svojemu prvemu otroku nudila vse, kar potrebuje, česar mu mogoče sama s še enim dojenčkom in stroški mogoče ne bi mogla. In mogoče boš kasneje imela otroka z očetom, ki si ga bo želel, ko si ga bosta želela oba in tega otroka sicer ne bi bilo, ker bi imela že tega... Kar je potem boljše. Če otroka obdržiš, ima seveda tudi svoje prednosti, ki jih tako že veš. Ampak je težko to pretehtat, ker enostavno ne moremo videt v prihodnost, kaj bi bilo boljše... Zato še enkrat: karkoli boš naredila, bo prav! Želim ti veliko moči, ker jo boš v obeh primerih potrebovala. In da bi se lahko pomirila s katerkoli odločitvijo že.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/