Na vas se obračam s prošnjo za kakršenkoli konstruktiven predlog kako naj se obnašam. Ker sama ne vem več kako naprej.
V bistvu se bo zadeva zdela bedasta in vsi vidijo problem le v meni, zanima me, če se tudi vam zdi tako. Imamo malo družinco, z eno hčerkico. Pričakujemo novega člana. Trenutno pa se selimo k mojim staršem v sosednji dvojček. Starši so si zelo želeli, da bi kdo živel doma. Zdaj pa se po treh mesecih intenzivnega obnavljanja in seveda nenehnih obiskov obnašajo tako, da mi dajo vedeti, da nismo zaželjeni. Poleg tega je še sestra, ki živi drugače na obali ljubosumna na našega pričakovanega člana in na dejstvo, da bomo mi brez najemnine - čeprav vse z možem sama delava in investirava in moram priznati, da denar kar beži stran od naju... tako da mi sploh ne odgovarja na klice. Moram povdariti, da sva se pred začetkom prenavljanja dogovorili, da ona nima interesa živeti pri starših in da naj si kar uredimo mi. Pa še staršem ni všeč, ker se selimo k njim samo začasno, kar smo že takoj povedali. Skratka vsa žlahta nam teži, da naj ostanemo za vedno, starši so bili prej vsi zainteresirani da pridemo, zdaj, ko smo že toliko naredili pa nas nočejo več, sestra zaradi tega ne govori več z mano, z možem se samo še prepirava, ker se mu nič ne mudi z deli, jaz pa trpim in garam kot živina in kar se le da naredim sama, pa še moževi starši so vsi nesrečni ker se selimo k mojim in ker jih ne obiskujemo dosti, ker pač ni časa. In zaradi tega jih spet poslušam od moža. Včasih se mi zdi, da se mi bo strgalo, da so vsi proti meni, mož pa se mi le smeji in mi pravi, da saj sem pač jaz vedno tista boga, čeprav mi nič ne manjka. Če ste pozabili pa dodajam, da sem še v posebnem nosečniškem utrujenem, zmedenem, občutljivem tretjem tromesečju. No kaj se vam zdi, sem res sama za vse kriva in ni nič narobe?

vsi (ti, moz, tvoji starsi, njegovi starsi, tvoja sestra in vsaaaa zlahta) ste groooozno nesrecni zaradi tega stanovanja.

zato sploh ne vidim smisla, da rihtate pri tvojih. namesto da denar bezi od vaju zaradi vlaganja v hiso, ga dajta za najemnino. in vsiiii boste s5 srecni!


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Prvič: nekam, kjer ne bi bila zaželjena, nikoli ne bi šla
Drugič: v stanovanje, za katerega bi vedela, da bom tam le začasno, zagotovo ne bi veliko investirala in zraven izgubljala živcev

Ostanite na svojem, vam bo tako še najlepše.

ne nisi kriva. je pa res, da si kriva zato, ker si stvari preveč k srcu ženeš. predlagam da se s tvojo sestro in s starši vidva enkrat vsedeta in razčistite zadeve in naj vsak pove kje ga čevelj žuli. vem, da to niso enostavne zadeve, vendar je bolje že v osnovi razčistiti, da boš potem lahko imela mir.

če se pa res ne bo nič dalo zmeniti, pa se pač ne bosta tja preselila.

< Sporočilo je popravil mojamura -- 30.6.2010 10:06:24 >

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Kje pa živite sedaj? IN zakaj  se sploh selite?  

živeli smo v premajhnem podnajemniškem, selimo se zaradi kvadrature. Vse se je zapletlo prav zaradi nekega pogovora s katerim so hoteli starši razčistiti glede zapuščine čez trideset let, ampak takrat smo imeli že pol narejenega. Starši so pač hoteli, da odplačam sestro zdaj, če želim biti tam za stalno in nisem hotela ne enega ne drugega. In zelo smo bili zaželjeni dokler nismo že skoraj uredili. Zdaj pa so se nas zgleda že naveličali. Sestra pa mi ne dvigne telefona, kar ji nisem dala 100000 eur za nakup hiše v Bertokih. Tako se ne morem nič dogovarjat z njo. Vložili smo za približno leto in pol najemnine v večjem stanovanju, pazimo na vsak evro. Jaz pa si ne morem pomagat, sem pač noseča.

Najprej vidva z možem razčistita, kaj želita. Če je to nesporno zgolj začasno, potem je pač to vajina odločitev. Če je v igri morebiti le trajna selitev, tudi ok. Potem se TI sama (brez moža) usedi skupaj s svojimi starši in razloži, kaj nameravata, povej o svojih občutkih, kako je bilo na začetku, da ste bili zaželeni in da ste se zato tudi tako odločili in _________€ investirali v zadevo. Nek dogovor bo treba spraviti na papir, pa račune si shrani, da boš kasneje lahko uveljavljala svoj vložek. Če je le mogoče, v pogovor vključi tudi sestro, sicer pa najprej s starši (ki sta, predvidevam, lastnika), potem pa še s sestro.

Jaz osebno vidim pri tem predvsem to, da se vnaprej ni nič konkretno zmenilo in da je šlo vse na "lepe oči" oz. obljube. Vedno znova me preseneča naivnost ljudi v takih primerih. Vedno je potrebno pred vsakim vlaganjem, selitvijo, razdelitvijo premoženja.... prav vse podrobnosti opredeliti v notarsko overjenih dokumentih.

Če se izkaže, da vendarle ni mogoč normalen dogovor, potem ti ni druge kot iti nekam v najem ali ostati v (pre)majhnem stanovanju, a na svojem. Svoj vložek pa boš lahko uveljavljala pri dediščini, seveda pod pogojem, da imaš dokazila.


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

kako prav imaš Nika.
Zdaj se nekaj takega pripravlja. Z možem sva zmenjena in po vsem tem še bolj trdno odločena, da bo začasno. Shranjujemo račune že od začetka in baje da gremo s starši k notarju, da nas ne bi sestra, če se kaj zgodi metala ven. Saj vem, da se bo vse uredilo in s časom ohladilo, pomirilo, take obnove pač zahtevajo veliko dela in živcev. Mene pač muči to, da grem danes s težkim srcem iz podnajemniške oaze miru v neznano. Ampak taka je pač realnost in druge variante pač ni bilo, bom skušala razmišljati pozitivno in usmerjeno v denar, ki ga bomo v teh letih pač upam privarčevali. Tak je bil naš namen namreč. Hvala vsem za odgovore in se priporočam še za kakšnega.

Ma, saj imaš prav, samo je težko tako razmišljaš, ko se dogovarjaš s sestro in bratom. vsaj jaz ne bi nikoli pomislila na to, da je treba vse overit... Na srečo sta na to mislila starša, tako da ima vsak svoje nase napisano, ampak če bi bila pa v njeni koži, pa verjetno tudi ne bi šla najprej overjat... Sploh če je to samo začasno.

Vsekakor pa ne bi v tuje stanovanje, kjer bom začasno živela, vložila leto in pol najemnine. Se mi zdi, da se ne splača, saj lahko najamem večje stanovanje...

micka3, na tvoje mestu bi se pogovorila z možem, ali si sploh še vedno oba želita it živet tja - zgleda kot da se njemu ravno ne mudi, tebi tudi ni več za it v tako... Mogoče boste bolj srečni na manjši kvadraturi in v miru... Potem tudi sestra ne bo imela argumenta in se bosta lahko normalno zmenili. Vsekakor se zmenita najprej z možem, predno še kaj vlagata. Potem pa še s starši in sestro.

tole je dostikrat nekompatibilno... Ne vedno, sploh ne, ampak odnosov za denar se pa ne splača menjat. če se lahko dogovorite, super, pojdita in privarčujta nekaj. Če pa se ne bo dalo, pa je boljše denar poslat k in živet v majčkeni oazici .

če smo že tako daleč, da smo že vse investicije izvedli, bomo pač poskusli, drugače pa se bomo spet selili. Kaj čmo. sem pač slabo ocenla situacijo in ljudi
Kar se tiče najema večjega stanovanja pa bi v nekaj letih dali preveč preveč, imava pač preslabi službi za najemnino in še za šparat hkrati na 30 kvadratih pa pač v štirih ne gre

ja, poizkusite, če bo šlo, super, če ne greste še vedno lahko nazaj... Pa saj zdaj ste že konec z obnovo in še s starši greste overit zadeve, torej je vsa agonija pri koncu.

ja, 8 vam jih manjka - na 38 se da prav fajn živet v 4 . Pri tem se vsak kvadrat pozna...

Ravno ker veliko ljudi tako razmišlja, je toliko razprtij znotraj družin zaradi dediščine. Skoraj vsaka familija ima svojo zgodbo. Jaz pač vem, da je najbolje prej vse uredit, pa se potem imeti rad, kot pa se začet kregat, ko je najmanj primerno (ob kakšni smrti npr.). Pa pohvala tvojim staršem, da sta pravilno razmišljala in to uredila.

Micka3, pogumno naprej. Upam, da se res vse uredi. Srečno! In čuvaj malo pikico!


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

No,če sem jaz prav razumela imajo tvoji starši dvojčka v katerega se bosta vselila vidva v drugem ostanejo tvoji starši.
Sestra je takoj rekla,da nima želje živeti doma(tako,da ne vem zakaj je sedaj užaljena)in ob smrti staršev (ne sedaj to vzeti kot grdo mišljeno) bo seveda sestra dobila drugi del dvojčka v katerem sta trenutno starša. Ne razumem zakaj bi morala ti financirati sestro?
Kajti pri nas sem jaz še kot najstnica govorila,da jaz nikoli ne bom doma, brat si je vedno želel ostati doma. Še danes imamo tako jaz sem na svoje brat živi doma. Pa meni ni on popolnoma nič plačeval ker je bila oditi moja želja sta mi pa pomagala starša.

DOkler ni na papirju nekaj tvoje,SE NE VLAGA. Sama sem se trdno držala tega načela, pa še zdaj lahko kdo kje najde kako luknjo in če ima pravega odvetnika kaj izpodbija. Ne moreš verjeti,  če osebno ne poznaš zgodb, kako vse se lahko zaključijo te nepremičninske in lastniške štorije. Tle te nihče ne ščiti, tudi če si lastnik, še ne pomeni, da lahko nekaj uporabljaš ipd.

Skratka, nič vlagat, dokler ni vsaj nekje nekaj zapisano. Na lepe oči dajat, pa čeprav bratu/sestri ali staršem...nikoli. Morda oni sploh niso problem, lahko pa dobijo čez leto ali dve partnerje, ki jim operejo možgane ali imajo skrite interese in vse gre lahko v maloro. Potem pa beremo na forumih take zgodbe.

Sama sem s svojo mamo podpisala pogodbo o posojilu denarja v kateri smo jasno opredelili obresti in način vračanja. Pa se čisto ok razumemo in ji sploh ni bil problem posodit denarja. Samo sem JAZ vztrajala na tem, da zapišemo. Ker imam še brata in nimam namena čez nekaj let poslušati očitkov, koliko so mi dali. Imam papirje in morda (upam, da ne ) mi bodo nekoč prišli prav. Konec koncev imam tudi sama družino in moram poskrbeti pa za svoje otroke, če zase ne.

Pri denarju se vse neha, tudi med sorodniki. Vsi smo ljudje in krvavi pod kožo, žal.

oja,pa se da...težko ampak gre, vsaj dokler še otroci niso večji  . Boljše vsekakor to, kot pa se z nekom kregat in ti jemlje energijo ind ela sive lase

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

Morda se sliši malo egoistično, ampak ste odrasli, družina in živeti morate tam, kjer paše vam in ne vašim sorodnikom...Če bi jaz upoštevala želje moje mame, potem bi si postavila hišo poleg njene...no go! In če bi poslušala taščo, bi si skupaj kupili hišo in živeli skupaj (komentar na tem mestu res ni potreben ). Lasten mir največ stane...Sestri moraš izplačat 100.000 eurov? Za za denar dobiš kako stanovanjce...

Imaš dve varianti-ali urediš obstoječo situacijo ali greš čimprej spet drugam.

Glede na to, da ste v hišo že precej investirali, da je bila osnova za selitev pozitivna (zaželena s strani staršev) in da praviš, da nimata bajnih plač, bi sama delalal na prvi možnosti-nekaj dobrih tednov po porodu, ko se hormoni umirijo. Ker kot pišeš imaš razumne straše, bi se bilo o tej možnosti vsaj z razdalje mogoče dogovoriti. Na tebi je, da s starši načneš to temo, na njih pa, da uredijo tudi odnose s sestro. Normalno je, da tudi ona pričakuje svoj del-z njenega vidika je pač videti, da si ti dobila hišo na razpolago, v njo vlagaš in ona upravičeno razmišlja, da tudi njej pripada njen del. Razumni starši so v tem primeru tisti, ki morajo dati karte na mizo in razdeliti kar imajo za razdeliti.

tole se pa še kako strinjam.In ponavadi se ravno pri družini zatakne,nimamo zastonj pregovora
ŽLAHTA,RAZTRGANA PLAHTA (nekaj v tem smislu)
Pri nas je tudi podobno,brat je šel v Anglijo in se ne misli vračat,sestro pa na tisto hišo vežejo sami slabi spomini...mi pa bi delali a ne prej,dokler ne damo na papir.


_____________________________

Radi se imejte in se veliko smejte

hvala hvala za toliko komentarjev, se že bolje počutim,
čaučau

Drži si dvojčka, in se požvižgaj na sestro ter stare.Ne ženi si preveč k srcu ker je to njen cilj, kvečjemu bodi prijazna do nje, tak da ji bo še bolj čudno in ne bo dosegla svojega cilja.Ona želi da se imate slabo.ne daj ji tega gušta.Ko pa bodo tvoji žal umrli bo pa ta drugi dvojček po moji logiki njej pripadal.Ne vidim problema.Pa še hišo v bertokih ima.To so zakompleksani ljudje ki rabijo psihologa.Uživajte v novi hiši in z novim članom.negrenite si življenja in se kam na izlet odpravite sami.

Se podpišem. Čustveno te izsiljuje. Sestra je preskrbljena in tudi dobila bo slej kot prej, kar ji bo pripadlo. NI upravičena do tega, da ta hip hoče denar. POžvižgaj se nanjo.