Nekaj podobnega se je dogajalo pred desetimi leti tudi meni: po očetovi smrti si je mami našla moškega, ki mi ni bil všeč iz več razlogov že od prvega trenutka: osladno prijazen, ko se je priselil k mami, ni imel po dvajsetih letih dela nič za pokazat, s tem da je živel pred tem z mamo od družinske prijateljice maminega brata, ki je bila stara 75, on pa 40! In stric mi je povedal, da ga je vrgla ven iz stanovanja. Moja mami pa ni hotela, znala živet sama. Sem ji takoj povedala svoje mnenje in se nekaj časa sekirala zaradi vsega skupaj, potem pa sem si rekla: to je njeno življenje, kako se bo odločila je njena stvar pa če je to meni všeč ali ne. Meni tudi ni bilo všeč, če se je ona hotela vtikat v moje življenje. Kmalu sta se tudi poročila, na poroko nisem šla, kasneje sem ga nekako tolerirala. Žal so se stvari dogajale po mojih predvidevanjih (izgubil službo zaradi alkohola, kot invalid ni mogel dobit drugega dela, hodil po gostilnah...) Pred drugimi se je delal lepega, čeprav je celo mesto vedelo, kakšen je v resnici. Ko je pred tremi leti mami umrla, pa je dedoval polovico njenega deleža, čeprav tudi tolarja ni dal zraven. Nima denarja, da bi me izplačal, iz hiše noče, da bi jo prodala in si lahko razdelila delež... Že leto dni je, kar sem vložila tožbo pa ne vem, kdaj bo konec tega. Zaenkrat imam s podedovanim same stroške. Mi je žal, da ga nisem takrat,ko mi je mami potožila, lastnoročno vrgla ven. Ampak že naslednji dan bi se onadva pobotala, jaz bi bila pa najslabši človek na svetu. Boli te, ko človek, ki ti je blizu počne nekaj v svojo škodo, toda kaj, če je odrasel in ima svojo pamet. Najbrž je podobno, ko imaš odrasle otroke. To me pa še čaka. Upam, da bo pri tebi kaj drugače. Mami povej za svoje pomisleke in navedi dokaze zato, odločila se bo pa sama in s tem prevzela odgovornost zase. Tukaj pa ti ne moreš nič.