Zdravo.
Imamo tibetanskega španjela, ki se z najinimi otoci dobro razume.

Problem je sledeč- odkar sem rodila, se je postavil v 'vlogo zaščitniške mame' in laja skor na vsako čebelo ko mimo prileti Vglavnem laja, laja in laja. Lih ne na vsako čebelo , ampak res ogromno laja. Kaj narest? Vzreditelj nima idej.
Sploh ga ne morem imeti v atriju pet minut, ker se mu čist strga če gre kdo mimo. V mestu je pa mimoidočih veliko, sej veste

Huh, lajež je težko odpravit...edini način, ki ga jaz poznam je s tem da ga zamotiš. Dam primer, on je v atriju, ko začne lajat ga pokličeš stran, k sebi, naj nekaj naredi, recimo sedi in mu daš priboljšek, toliko da prekineš njegovo lajanje. Če ne zna kaj veliko, ga nagradiš in pohvališ že npr. če te pogleda ali pride k tebi. Skratka nekaj, da prekineš njegov trenutni naval lajanja. To sicer traja, druge rešitve pa ža ne poznam.

Arwenko, super predlog. Bom probala. Mislim da bi moralo it s priboljški, jih bo vesel

A misliš, da bo potem to zaleglo in bo nehal ali bo šel pol naprej lajat?

Plus še eno vprašanje. Danes ga je kar nekaj pičilo, da je šel na kavč in nato pult. Men se je skor zmešalo ko sem ga gor vidla. Dobro ve, da ne sme niti na kavč, kaj šele na pult To se je zgodil takrat ko sva bila oba z možem vsak pri enem od otrok. A lahko kej vplivam na to? Vedno se ne bom spomnila vrata zapret za sabo???

mogoče pa kuža samo išče pozornost? glede na to, da imate dojenčka, mu verjetno posvečate manj pozornosti kot prej.

_____________________________

TIAN 05.11.2010

Mi imamo doma mešanko in 20dni staro doječico. Zelo sva se bala kako bo psićčka sprejela dojenčico, ker je bila grozno ljubosumna do sedaj. Imamo jo notri in naša mala mešanka lahko gre na kavč in se prosto sprehaja po stanovanju, tako da sva se zavedala, da je problem lahko še večji. In zaenkrat je vse (še) ok: venndar ji res posvečava ogromno pozornosti- kot bi imeli dvojčke- mož boža enega, jaz drugega. Tako da mislim, da je pri vas problem samo pozornost. Čeprav se verjetno sliši bedasto (vsaj tistim, ki nimate psov), mislim, da psiček, ki je bil prej deležebn veliko pozornosti, sedaj čusti primanjkljaj in jo išče na vsakem koraku.

mogoče lahko tudi jaz tukaj vprašam, da ne odpiram nove podobne teme... mi pa imamo stafordko, 3 leta bo marca, ful prijazna, še nikoli problemov (trkam ), zelo rada ima ljudi in otročke. No in mi pričakujemo februarja . Sprašujem se kako bo otroka sprejela in me je kar malo strah...
Zibka je napisala da posvečate pozornost obema, jaz bom tudi tako naredila. Ali je imela še katera podobno izkušnjo? Aja pa tudi ji dovolimo na kavč pa pojstlo..jah kaj čem, to je moja lubica ...

Pišuka, možno je tudi to! No, bom videla. Ga bomo mal več crkljali... Sej se mi zdi, da se že malo pozna- ko gre ven, pride kmalu nazaj pred vrata čakat... Ga pa mal več božamo in crkljamo.

Slomak, jaz sem bila opozorjena samo na eno stvar. Če želiš karkoli spremeniti (nevem, da kuža ne sme več spat v dnevni ampak na hodniku naprimer) moraš to storiti predno se otrok rodi. Nekaj mesecev prej recimo. Da za to ne krivi novega člana, ampak sprejme stvar kot je.

uf...bomo probal ja, ker mislim da bo potrebno...ampak vem da bo trajal, ker jaz osebno ne znam bit striktna in ji popustim, ko me lepo pogleda
hvala...pa upam da se pr vas tud zrihta

Hvala, jaz tudi za vas. Saj bo šlo. Mal se potrudite zdaj, da pol ne bo problemov Sej bo šlo!

Mi imamo višavko, staro 15 mesecev, sva se tudi bala, kako bo sprejela malo. Pa sva naredila tako, da ko smo prišli iz P, je imela mala kao kost zanjo. In je bila psička itak ful vesela, tok da dojenčka tud porajtala ni. Pol čez kak mesec se je pa začela malo čudno obnašati, kokr da je dojela, da bo dojenčlek ostal pri nas, se je kar pod postlo začela skrivat, pa skoz je stran od naju hodila, medtem ko se je prej ful rada crkljala...No, potem sva ji posvečala še več pozornosti kot prej in zelo dosledno sva pazila, da je nikoli nisva odrivala ali podila stran, ko je bila hčerka zraven, tudi pustila sva ji, da jo poliže, povoha. Zdej sta ta boljši prijateljici- psička leži pri njej na igralni podlogi, ko mala je, ona leži pod stolčkom, ker točno ve, da bo kaj padlo na tla, spi pri njeni posteljici. Edino, ko jo mala hoče božat, se ji umakne, ker ve da ne zna in jo je ene dvakrat v trenutku najine nepazljivosti grdo za brke pocukala.

Aja, pa še to- če jo recimo mala hoče kaj na grdo povleč ali pa da maha z rokico proti njej, jo kregava in ji razloživa, da ne sme tako počet s kužatom- čeprav vem, da ne razume(ima 7 mesecev)- to narediva zato da pes vidi, da tudi njo ščitiva....

< Sporočilo je popravil Tanja_ -- 6.1.2010 13:58:29 >

fajn nasveti hvala... sej bo...se mi zdi da če se čim manj sekiramo bolš bo . Tko da poročam čez kak dobr mesec

živjo, evo naša dojenčica ima 4 mesece in da malo povem kako jo je naša psička sprejela. Ko smo se vrnili iz P sem najprej jest stopila v stanovanje in psičko ful pozdravljala in objemala no pol za mano pa še moj in mala. jo je postavu na tla v lupinici psička si jo je ovohala pa začela ji je roke lizat, tko da sva takoj vidla da jo je sprejela...aja pa še jest sm kao prnesla eno igračo s sabo za psičko kot nagrado no...
In tko je še vedno, kdaj pa kdaj jo poliže po nogicah in rokicah, ko se mala oglasi ta tud porajta ne , res ni ljubosumna. HB.
no lep podaljšan vikend.

_____________________________

življenje je lepše z našo zvezdico doma (20.02.2010)

Naš je tudi bil prve dni ljubosumen, pa še v preteklosti ni glih preveč maral otroke. No, ko je bil vesel, so lahko z njim počeli vse, ampak kmalu se je naveličal otroke in takrat je znal kakega šavsnit- ne ugriznit, ker ni stisnil zobe nikoli.

Ljubosumje pa je kazal tako, da je vedno prišel zraven mene, ko sem primla dojenčka, ko sem ga pa dojila, pa se je čist zgužval k meni, tolk da ni še on v naročje prišel. Pa sem z eno roko držala dojenčka in ga dojila, z drugo pa božala psa. Jah, ene se bodo zgražale, ampak nam je ful lepo zalaufalo in zdaj nimamo problemov. Ogromno cartanja s psom, ogromno sprehodov....Pes in otrok sta prijatelja, se ne grizeta, ne kregata, delita igrača, si jih jemljeta, nagajata, ta mali je lahko tudi grobi do psa in pes ne bo reagiral oz reagira že z kakim opozorilnim znakom, ampak se vse sama dva zmenita brez agresije.

< Sporočilo je popravil Hope2 -- 18.7.2010 6:51:48 >

Tudi pri nas se lepo obnese tandem dojenček-pes. Mi imamo basset-houndko staro 7 let, ki sicer prej ni imela nobenih stikov z otroki / dojenčki, pa še od malega sterilizirana, tako da niti ni imela kakšnega materinskega nagona.

Ko smo Julio prinesli domov, sva jo z lupinico postavila na posteljo, Luna pa je medtem bila v "varstvu" pri mojemu očetu, ko je moj šel po naju v porodnišnico. Potem pa je Luna najprej k meni v kuhinjo priletela, me oblajala (to vedno stori, če me dalj časa ne vidi), prelizala itd. Potem pa smo šli vsi skupaj v sobo, kjer je bila Julia, čisto počasi. In jo je prevohala (je moj že prej nosil iz porodnišnice pleničke) in polizala.
Tudi pri nas je na začetku vedno ko sva se dojili, bila zraven. In prej je imela dovoljeno na posteljo, kar sem ji potem počasi ukinila, pa je lepo sprejela. Saj psi razumejo, no vsaj naša razume. Jaz sem imela carski rez in sem iz porodnišnice prišla zelo slabokrvna ter utrujena in je posledično Luna dobila manj  pozornosti, pa je tudi sprejela. Se ji je pa poznalo na začetku, da je obenem žalostna in vesela. Jo je moja mami in moj toliko bolj crkljala,... Zdaj lahko rečem, da je že vse na starih tirih.

Je pa ful zaščitniška, moogoče celo materinska. Ko Julia leži v igralnem centru (zdaj je stara 4m), jo Luna umiva kot svojega mladička  Mogoče komu nagravžno, tistemu, ki ima psa doma, pa prav gotovo ne. Ji umije nogice, pa rokice, edino po obrazku ji ne dovolim, pa rokice se potem obrišejo z robčkom. Res skrbi zanjo. Če imamo kakšen obisk, da pestuje Julio, potem sedi zraven in gleda. Pazi, da ji kdo ne odnese Julie

Psi razumejo! Vedo, da je prišel mladiček, nebogljen, ki pije mlekca, kot so ga pili sami pri mamici, ko so bili majhni. Potrebno jih je vključit v vse aktivnosti... Pri nas vedno govorimo: "Joj, kako je Luna pridna! Pa kako je Julia pridna! Obe sta tako pridni punčki!" ... ali pa "Zdaj bo pa Julia jedla, potem bo pa še Luna" in podobno. Opazila sem pa tudi, kako porajta druge otroke in dojenčke, pa predvsem vozičke... Kar povoha vsakega, ki gre mimo nas na sprehodu

Ali pa bo mislil, da je pohvaljen, ker je lajal ..
Pri drugi težavi ga pač daš dol in fejst okregaš.

Joooj, kako lepo, res. Oboje.

In psi res razumejo, vsaj po mojih izkušnjah. Taki, ki so res ves čas z nami, pa če jih prav vzgojimo. Res razumejo. In tako se mi zdi, da če je teb nekaj talo zelo drago, kot ti je otrok, da pes to čuti in je njemu tudi.

Drugače je moja višavka bila ful zaščitniška, dokler je bil oitrok majhen, še v vozičku. Takrat je dvakrat mimoidoča celo ugriznila, ker sta šla preblizu vozička, jaz pa sem bila obrnjena s hrbtom proti vozičku ...

No, pozneje nikoli več nismo imeli teh problemov. Tudi to pes čuti po moje, do kdaj je mladiča treba še ščitit.

ja ko dobis otroka moraz dati psu da ga pride povohat in da se ga navadi inpotem ne bo problemov pa psi dajejo otrokom veliko pozitivne energije.