Eh, dolga zgodba.Ni blo fajn. Mam jaz vedno tako sreco, da me doleti najhujse, kar si lahko predstavljam. Sem ze vedela, zakaj me je blo operacije strah. Ce bi me moz ne drzal (dobesedno) bi pred operacijo kliznila domov. Jaz sem hotela imeti normalen porod, pol pa sem jim med OP skoraj mrknila.
Dosti krvi sem zgubila, pa visok pritisk sem dobila med carskim rezom, tak da so me na brzino nazaj zasili. Zelo grdo. Je tako rekla tudi tista zdravnica, ki mi je vozle od sivov ven pobrala.
Kateter sem dobila,ker mi je iz mehurja tekla kri, pa 3 dni sem mela infuzijo: 2 dni cel dan, tretji pa se dve dozi. Po operaciji pa sem spet imela tezave s pritiskom - tokrat prenizkim. Sem skup kapala, se pod tusem. Pa spala nisem skoraj nic - v sok sobi se nekak, na oddelku pa skoraj nic (mogoce eno, dve uri..). Enostavno ni blo miru. Sem bila popolnoma izcrpana. Pa sem kljub bolecinam sitnarila, naj me spustijo domov, tak da sem 6 dan domov sla.
Mam pa se vedno tezave - cisca je "nekak cudna", po moje mam kako vnetje, ker sem dvakrat imela temperaturo ta teden, pa vedno znova se mi vlije kri, pa zelo me bolijo sivi. Se zmeraj ne morem brez tezav na vodo in na stran, pa je ze mesec dni mimo. Sem mislila iti naslednji teden na pregled h ginekologu. z malo bom tudi morala na pregled, je ze mesec dni stara. temenice so se ji pojavile, pa jih nekak uspem odpravljati - nima vec tako mocne. istocasno s temenicami je pa dobila neke izpuscajcke po obrazu, tisti pa le tezko grejo vstran. ne vem kaj bi to bilo.
Moz pa se vedno vztraja, da ne bova vodila male k zasebnemu pediatru, zato bom morala k dr. Misletovi v zdravstveni dom. Drugo mi pac ne preostane...
LP Kira