Naša dve in pol letnica ne uboga skoraj nič. Lahko ji stokrat rečem naj pospravi igrače, naj da noge iz mize, naj se sleče/obleče/obujenaj neha nagajat bratcu....skratka redko katero stvar uboga. Sem že čisto fuč in to nikamor ne vodi. Če se hočem pogovoriti z njo me ne posluša ampak govori kar nekaj na neko drugo temo. Če ji dam kazen se ji še fino zdi...no razen prepoved gledanja risanke ali ji ne preberem knjigice pred spanjem. Zadnje čase opažama da nanjo kr naprej vpijem in sploh se ne morem več zadržat. Kaj mi svetujete? Kakšno kazen ali karkoli naj prakticiram da bo pomagala, ker za moje pojme otrok pri tej starosti razume vse. Kako naj se obvladam, da nanjo ne bom več vpila? Ali mislite, da je to neko prehodno obdobje in bo minilo? prosim za pomoč/nasvet....

Svetujem da nehaš kričat.Se ne čudim da ji je lepo "nagajati"
Glede obvladovanje ti priporočam da 3 x globoko udihneš,se umiriš.
kar tako otrok ne nagaja.Glede na to da očitno traja tako dolgo,nimaš pravega pristopa še posebno pa ne vzgleda in se bo v bodoče to samo stopnjevalo
otrok ni cucek da te bo ubogal.In mu tudi ne ukazujemo.če tako delaš se ne čudim.pa naj bo to nesramno od mene,ampak moram povedat tako.
pri tej starosti obrneš na igro: recimo kdo se bo prvi oblekel ali pa mogoče misliš da si ti tako veeeelika da bi se znala sama  oblečt -na takšne načine.
Mislim da tale prepoved branja knjigic ni ravno na mestu.
če otrok nekaj dela ga preusmeriš drugam- samo način je treba najt.pa bo marsikatera mamica rekla da ne more,ja pa lahko.Če je nekaj bolj hudega lepo poveš da se to ne dela in če ne bo nehala bo morala v svojo sobo.
2x opozoriš in to je to.še pred to kaznijo v sobo pa poskušaš med temi opozorili preusmerit.kazen v sobo naj ti bo v skrajni sili in se je ne poslužuj pogosto.
zelo veliko pa pomaga(- preverjeno) če jo med igro hvališ in tudi če kaj dela da jo vzpodbujaš,hvališ,da kako ona to lepo dela,kako je pridna......
To zelo pomaga,da jo hvališ,pa čeprav se tebi  to dejanje /stvar ki jo dela zdi brezvezna ali samoumevna.

A veš, to je čisto normalna reč. Otroci niso ena bitja, ki bi bila prestrašena in bi mirno čakala kaj rečeš, potem pa tisto storila. Otroci so otroci. moderni otroci so zelo pogumni otroci, pa če so taki še po karakterju, je tako, kot opisuješ. Nehaj razlagat, pa naredi. Ne govori, naj gre stran, odpelji jo. Ne razlagaj da je nekaj nevarno, odstrani tisto reč. Ne prosi, ampak enostavno zahtevaj, da recimo igrače pospravi ali karkoli že. IN to ne gre tako, da zahtevaš od daleč, ampak moraš vstat in priti do nje in jo gledat v učke in strogo resno tudi mislit in mirno izvajat. Včasih moraš tudi njo odstranit, če počne neumnosti. Ma malo se moraš znajti in predvsem...ne pričakovati, da otrok "razume" na besedo. Mislim razume že, ampak ne "razume" - beri noče upoštevat, ker se s tabo enostavno ne strinja, tisto se mu ne zdi fajn. Ampak ti si tam, da veš kaj je za otroka zdravo, varno in dobro in ti si tista, ki postavlja meje. Otrok to čaka in rabi. Le tako bo obema fajn. Srečno. Pa odmisli prestrašene otroke, ki ubogajo na besedo. To je praktično izumrla stvar. Ne obstaja več.

če te kaj potolaži,... je naš enak.

mislim, da je samo faza. Upam,...



_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

se tudi jaz tako tolažim...

se podpišem pod ledeno!!!
Naša dvoletnica je tudi uporniška, pa ne kričimo. Včasih dosežemo, da neha, včasih ne... pa kaj... Saj ni robot, da bo delala kar jaz hočem. Po svoje mi je celo všeč, da si oblikuje osebnost in postaja odločna.
Neke meje seveda morajo biti, ampak s kričanjem ne rešiš NIČ.

preden greva ven, se 3x pogovoriva, kako me bo poslušal, se mi javljal in se ustavil, ko bom to želela. v zameno za mirno in nasmejano mamico, seveda



drugače pa nalepke in štampiljke delajo čudeže... občasne, seveda.
razpredelnica na vrata ali steno pa nalepke ali flomastre... pa ne več sprememb hkrati.

. Sem eni kolegici razlagala, da kako je katastrofa pa je rekla, ma kaj si pozabla od ta starejšega?? kaj ne veš, da je to zdej ta faza? ja ja, to bo to.


_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

mi imamo iste probleme že 1 leto  je pravi mali naša frajla! ne zaleže prav nič! svetovati ti neznam nič, bom pa tudi jaz hvaležna za kakšen pameten nasvet.

naš je zadnjič prinesel vlakca tomažka takega malega in nek polnilec, da mu kao napolnim. No tako sem jaz mislila, da je zato prinesel.

pa mu ga napolnim( traja par sekund) in je bil pol tako besen, da ga je 3x vrgu ob tla. Pa se malo skulira, pa gre v dnevno ( no jaz sem mislila, da se je skuliral), pa se vrne in me takooo vščipne v nogo, ker je bil še vedno besen kot ris.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

je pa čudno: ko mine ena faza, se pojavi druga, kaj ne?

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

se opravičujem, če smetim, ampak k.tja, opico maš ful našpidirano.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

še dobro, da se je ne sliši!

pa še res je

2srcka, zdi se, da pri tej starosti razume vse, a ni tako. razume na svoj način.

glede obvladovanja, da obdržiš mirnost, ko ne bo želela delati po tvoje (v primeru, da ni življenjsko ogrožena): vdih, izdih, počakaj minutko in premisli, kaj zahtevaš od nje in kako ji lahko pomagaš, da izpolni tvoje zahteve.

še dodajam: od otrok se lahko veliko naučimo, če jim le prisluhnemo.



jaz se še učim.

moj je totalno neubogljiv, ko je zaspan. takrat točno vem, koliko je ura ... po spanju je kot nov (no ne vedno,ampak spanje pomaga, če ne njemu, pa meni).

baje je samo faza, ki mine, in pride še nekaj ... hujšega

ledenaa, otroka niti približno ne dresiram in ji ne ukazujem, zahtevam pa, da zvečer preden gre spat pospravi (oz. da spat) igračke. Tukaj nima veze če to pospravljanje spremenim v igro, pri nas to ne vžge, razen zelo redko. Noge ne sodijo na mizo (vsaj pri nas ne) in tudi tukaj ne pomaga nikakršna preusmeritev, otrok se mi dobesedno smeji.....Nekajkrat je za kazen morala stati v kotu. To se ji je zdelo tako fino, da je kar najprej hodila stat v kot  Glede hvaljenja pa je to pri nas vsak dan za vsako stvar in se mi zdi za katero stvar že butasto da jo pohvalim samo kaj ko se ji tako fino zdi potem. ....Se tolažim da je to obdobje in da se ne stopnjuje. Je pa zelo zelo živahen in pogumen otrok....

oja...še ena faza, pa druga faza, pa četrta faza

pa potem posledično sivi lasje...pa gube od mrščenja....pa potem si privleče domov čudnega zeta/snaho....pa opet jovo na novo....nikad konca.



_____________________________

...vox populi...

Zato pa obstajajo barve za lase, pa kreme proti gubam!

Ja, rija, tak kak si rekla, samo pri meni x5 .

Vsem ostalim pa: kar se tiče vzgoje otrok, imam že nekaj zgodovine za sabo(upam, da to ne pomeni, da sem stara ). NO, tak. Res je, preizkušajo naše meje, ampak če analiziram za nazaj, pa tudi zdajšnjo situacijo-od vsega najbolj pomaga lepa beseda, objem, občutek da so pomembni, ljubljeni, edinstveni tudi takrat, ko mamo živce že čisto naspidirane. Umetnost vzgoje je, da jim ne dovolimo, da delajo z nami kot njim paše, ampak oni tega ne opazijo. Taprava vzgoja je tista vzgoja, ko otrok sploh ne ve, da ga "vzgajaš", ampak je to način komunikacije, način življenja.
Moj bi rekel, da preveč knjig berem, ampak jaz sem toliko več z otroki kot on, da za povedanim strogo stojim.
Moj slogan je, da na ogenj ne prilivamo bencina ampak ga gasimo z vodo!
Torej, če otrok zganja ihto, je ipičen, ga ne kregamo, kričimo nanj...ker to je, kot bi ogenj še dodatno razplamteval.

Včasih, pri večjih pomaga tudi kakšen ignor, po tem pa obvezen pogovor.


_____________________________

Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.

Pri mojem kričanej ne pali. Lahko bi se drla da bi pljuča izpljunila pa bi delel po svoje, tako da tukaj se strinjam z ledeeno.
Pač pa vsaj pri mojem pali, da ne ukamžem ampak sem prosim. Da razložim. S stavkom "Posprevi igrače!" ne bom dosegla absoluno ničesar, če pa rečem "A pospraviš igrače, prosim?" pa ponavadi sodeluje, razen če je utrujen ali lačen.
Ko nečesa ne sem /v tvojem primeru naprimer noge ne mizi/ ga prvič opozorim, da naj da noge z mize, drugič mu povem kaj se bo zgodilo če bo nadaljeval svoje početje, če  ponovi prej povedano udejanim. Tulijenje gor ali dol. Zdaj sva tako daleč da ponavadi preneha, razen seveda če je lačen ali utrujen. Potem pač poskrbim da sonjegove biološke potrebe zadovoljene, ker potem bolje sodeluje.

Jaz mislim da naši malčki preizkušajo postavljene meje in prav je tako.


_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Zanimivo, ampak pri nas tudi pali, le če nekaj lepo vprašam, drugače pa takoj poskoči in odločno reče: Ne, ne bom,...

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs