Želim si samo kakšne spodbudne besede. Saj vem, da jamranje nič ne pomaga, ampak tako mi je hudo.
Mož pravi, me nima več rad (po več kot desetih letih!), da ne čuti do mene kar bi moral (razen tega, da ga zelo skrbi, da si ne bi kaj naredila) in tega ne morem sprejeti, sploh ker ga neskončno ljubim in tudi najina dva mala sončka. Ne znam živet brez njega. Saj se zamotim, ampak misli mi skoz uhajajo k njemu. Pretrgala se bom od truda, kako popraviti razmerje, ne zmorem več, on pa sploh ne želi reševat. Se mi zdi, da sem v redu punca, da imam srce na pravem mestu, nisem plehka-denar mi ne pomeni nič oz. le sredstvo, da lahko kolikor toliko normalno živimo, sem čustvena, poštena, ljubeča, možu nikoli nisem težila, ga omejevala, samo ljubila sem ga. In sedaj se mi podira vse, v kar sem verjela - zakon, družina. Tako hrepenim po nekom, ki bi te stvari cenil in mi vračal ljubezen, včasih bi kar "s ceste" potegnila koga, samo da bi me objel in mi dal malo topline, po kateri tako hrepenim. Sprašujem se, ali na tem svetu res ni nič več sveto, za kaj neki bi človek hotel še več kot ljubečo ženo in dva zdrava sončka. Ali sem samo jaz tako čudna. Vsi mi pravijo, da sem čedna, zelo v redu punca in da si zaslužim nekoga, ki bi me resnično imel rad. Ampak jaz mislim samo nanj in na to, da brez njega ne morem živeti. Včasih se mi zdi, da bom kar zblaznela, tako boli, da me je zavrgel in nimam volje živeti, saj se bojim, da ga bom večno ljubila in zato vedno trpela. Tudi otrokoma se ne morem in nimam več volje prav posvetiti, saj sem nemirna, žalostna, živčna in zelo zelo osamljena... Vem, da moram to premagati, ampak se ne znam dvigniti nad to, bojim se, da je bolečina močnejša od mene in da bo zmagala.

Zakaj samo

Na enak način najbrž funkcioniraš tudi z možem-želiš si samo ljubezni, ko v sebi veš, da si želiš vse, kar ljubezen s seboj prinaša.

Ojej. Bi te kar objela. Zgrabila te je melanholija. Zdaj boli, potem bo še bolj, kasneje boš srečnejša kot kdajkoli prej. Le pusti si živeti.

Če te mož nima več rad in ti je to dobesedno rekel, si ne delaj utvar in ne upaj na nemogoče. Zavedaj se, da se imaš rada in da se ceniš. Upaj si spoznati nekoga, ki te bo sprejel tako kakršno si zdaj. Upaj si ustvariti prijetno okolje za otroka. Ne dovoli možu, da te ponižuje z vsakim vdihom, ko pa veš, da ni izhoda.

Joj, metaa, to mora biti res hudo. Ampak a veš, ti ne ljubiš njega. Ti ljubiš spomine na čese, ko sta se imela lepo. Ti ne ljubiš njega. LJubiš misel, kako bi bilo, če bi bilo. Ne ljubiš njega. Ljubiš iluzijo. Oklepaš se je, ker te je strah negotove prihodnosti. On te ne ljubi. Ne daje ti nič. Slej ko prej nehaš imeti rad nekoga, ki ti nič ne nudi. Eni rabijo dlje časa, drugi manj, ampak čisto vsakega slej ko prej mine. Zato je čisto vseeno, če realno pogledaš na stvari, ter se začneš namesto lepih reči kar takoj ta hip spominjati vseh tistih grdih reči, ki ti jih je storil. Zavestno se spomni vseh grdobij, tega da te ne mara, tega da ne želi biti s tabo, tega da se mu samo smiliš, da je ena navadna rit, ker je še kar s tabo, da je še večja rit, ker je s tabo samo zato, da si ne bi kaj naredila. Tak človek je strahopetec. In nezanesljiv. In ne ceni ljubezni ne tvojih uslug, še tega ne ceni, da si mama njegovim otrokom, ne pomeniš mu nič preveč, vsekakor ne toliko, da bi želel biti s tabo. A bi resnično rada živela z nekom, ki te ne cnei, ne spoštuje in ne ljubi dovolj?

Metaa, začni obračati list v tvoji knjigi življenja. Začni zavestno razmišljati, kaj si v življenju želiš, kaj bi rada dosegla, kako živela in kaj ti veliko pomeni. Lahko dobiš nekoga, ki te ima dovolj rad in te ceni in ti bo fajn z njim in te bo ljubil kot ljubiš ti njega. Prva stvar, ki jo moraš storiti je pa ta, da sprejmeš, da je tako kot je. Ljubezni se ne da izsilit, ne da se je kupit, ni variante. Če je je, če je ni, je ni. Sprejet moraš to. In iti dalje. Zaradi sebe. Ne zaradi otrok, zaradi sebe.

Gina , v glavi vem, da imaš vse prav, srce pa tega ne zmore sprejeti. V bistvu je upanje edina stvar, ki me kolikor toliko drži nad površjem-upanje, da bo kaj spoznal... če bi resnici pogledala v oči vem, da je ne bi prenesla. Sedaj še ne. Nočem in ne zmorem sprejeti resnice, delam si utvare, da rabi čas, bolj ko me odriva, bolj se ga oklepam in prosim... Ja, vem - žalostno. Tako sem zabredla, da me je včasih sram sama pred sabo, ampak-zelo čudno se bo tole slišal - samo on me lahko umiri, če mi reče kar, v čemer vidim upanje, če izrazi skrb zame. Takrat se umirim in lahko funkcioniram, sicer pa kar blodim in se ne znam pobrati. Čist sem čustveno odvisna od njega, se mi zdi.

Čisto, že skoraj bolestno. Oprosti, ampak tako je videti.

Kaj bo spoznal? Kaj pa naj spozna? Da si ti to, kar hoče? Ne hecaj se no. On je že spoznal, da ne more in da noče več. Ti si tista, ki tega ne vidi. On ima drugačne vrednote, kot mu jih lahko nudiš ti. Drugačne. To nič ne pove o tebi, pove pa nekaj o njegovem okusu, in njegov okus je drugačen od tega, kar dobi pri tebi. To mu nič ne pomeni. Noče nekoga, ki je odvisen do njega. Noče več. Hoče proč. Zakaj mu ne daš svobode? Če imaš nekoga rad, ga spustiš. Privoščiš njemu, da je srečen. Vse ostalo je zahtevanje zase. ego, ki dela preveč. Ti njega ne ljubiš. Ti se samo bojiš prihodnosti. Negotovosti. LJubiš iluzijo preteklosti in kaj bi, če bi.

NIč ne bo hudega s tabo, če zbereš ves pogum in si priznaš resnico. Vse bo ok s tabo. Preživela boš in odšla naprej boljše in pametnejša. Našla boš nekoga, ki te bo imel rad. Samo to se bo zgodilo. Dokler si ne priznaš resnice, boš prizadeta, slabe volje, zagrenjena, žalostna, ranjena, prestrašena in bolna. Šele ko boš zbrala ves pogum in sprejela resnico, boš lahko začela korakt kam, kjer je lepše in boljše. Začeti moraš pri sebi. Sebe moraš začeti imeti rada. Prej ne moreš ljubit nikogar. In ko boš ljubila sebe, boš tudi sebi dala svobodo in možnost, biti srečna.

Vse dobro ti želim.  

metaa....to pa ni pogoj za dolgotrajno in super zvezo

po tem, kako se opisuješ, vidim bivšo od mojega moža. ma, umrla bi za njega....mu je vse odnesla in prinesla k riti. pa to ni bilo to.

ko je spoznam mene, mu je bilo všeč ravno to, da sem bila čisto nasprotje njegove bivše: temperament, da se iskre krešejo....in predvsem to, da sem znala misliti s svojo glavo in te odgovornosti nisem prelagala nanj.

ne moleduj za nekaj takega, kot je ljubezen. če te ne ljubi več, je zelo malo možnosti, da te bo ljubil znova.
prej se boš sprijaznila s tem dejstvom, prej boš odprta za nekaj novega...

_____________________________

...vox populi...

Je...

kaj ....je....?

_____________________________

...vox populi...

Je tako , sam pisat se mi ne da.

Pozdrav, Metaa!
Rada bi ti povedala, da čutim tvojo bolečino, ker točno to se je dogajalo meni pred tremi leti. Bili smo srečna, vzorna družina. Potem pa čez noč, BUM. Ne čutim te več. Te besede so mi podrle vse cilje, želje in vzele voljo do življenja. Nekaj mesecev je šlo mimo mene tako da se jih sploh nisem zavedala. Grozno, ampak nisem se umivala, ne jedla, jemala pomirjevala in jokala, jokala... Potem pa sem nekega dne šla k splošni zdravnici po "nekaj močnejšega za živce". Ta pa je rekla: nobenih tablet več, odselite se in živite dalje.
Najprej sem obiskala frizerja, pedikuro, manikuro... Nato sem naredila finančni načrt in kupila stanovanje. Vpisala sem se na fakulteto (stara sem 40). In pa veliko, res veliko časa preživela s svojima otrokoma, ki sta takrat bila stara 8 in 13.
Danes sem odseljena v svojem stanovanju, pravkar delam diplomo, otroci in jaz smo se navadili na nov dom. Kako se imamo lahko vidiš s teme srednješolec-pretepen.
Moj bivši mož pa prosi še eno priložnost. Šele ko sem se odselila je ugotovil, kaj je imel. Sedaj razmišljam in ugotavljam kaj hočem in kaj ne.

Verjemi, zunaj je svet in življenje. Ne konča se vse v objemu tvojega moža. Verjemi, še boš srečna.

Če boš potrebovala pogovor sorodne duše se mi lahko javiš na mail: avsasem@gmail.com

Lep pozdrav vsem.

Ne delaj si utvar, da bo bolje- ker ne bo. Tudi jaz govorim iz lastne izkušnje. Moj bivši je bil vse kar si lahko ženska želi. Vse mi je nudil, dobesedno zvezde klatil za mene iz neba, ene same napake nisem našla vendar - ga nisem čutila.
Moj sedanji mož je daleč od popolnosti , veliko težje je z njim vendar njega čutim. In ko se danes ozrem nazaj nazaj ne vem kaj je bilo kaj se je zgodilo enostavno ni bilo ljubezni in vesela sem ko ga vidim, da je sedajno srečen- da sta srečna in tako bo s tabo vso to ljubezen, ki jo imaš čuvaj za nekoga, ki jo bo vreden, ki jo bo znal sprejemati in vračati.
Želim ti veliko sreče - verjetno so pred tabo teški časi toda videla boš, da jih boš premagala in naj ti bo v uteho, da bodo te teški časi le nekaj mesecev, da se postaviš na noge - če ostaneš z njim bodo teški časi celo življenje.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

tistega "nekoga" potegni iz sama sebe (huh, kak stavek ), se objemi, nasmej in SE IMEJ RADA! najprej in najbolj sama sebe, ker potem bos lahko imela rada tudi druge, oni tebe in krog bo sklenjen...
je pa res, da se bos mogla naucit razmisljat tako-pri meni je trajalo eno leto; pozirala sem knjige na to temo, brskala po netu, zivela od antidepresivov, ptem pa kar naenkrat klik v glavi in akcija: jaz, jaz in samo JAZ sem pomembna
oguljeno, ampak se kako resnicno: tak, kot se ti pocutis, take ljudi vleces k sebi...

nikoli in nikdar vec ne prosi drugih za ljubezen! imej rada, odpusti in pusti mu odit, ce mu je res tako hudo ob tebi oz. vas ...
ti ga imej se naprej rada, zeli mu vse najlepse-in verjemi, da se bo to obrnilo tebi v prid.
ne, ne govorim na pamet-imela sem tak rada, da sem ga pustila odit(priznam pa, da ni bilo v igri otrok). me je trgalo in ubijalo, prejokala se in se, ampak vsak dan sem mu zelela sreco. zdaj jo imava-vsak na svojem koncu-se vedno se obcasno slisiva, pohecava in sva vesela, da sva si dala v preteklosti nekaj, kar naju je naredilo taka, kot sva danes...

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Metaa, zakaj si ne poiščeš pomoči? Vidiš, da kar traja in traja in da ni nič bolje?

Ti ne rabiš spodbudnih besed-ti rabiš nekoga razumnega, ki ti bo povedal, da tako ne moreš živeti leta in leta in da iluzije, kako naj bi bilo, ne pomenijo, da tako dejansko je. Manj sanjaj, in več živi.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

klanjam se Gina

_____________________________

krepat ma ne molat

jaz bi te kar objela iz katerega konca si?


_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

Tudi meni se zdi da tvoj mož prav tako precej trpi. Po moje, bi že zdavnaj odšel, pa se boji nositi krivdo . če bi tebe resnično čisto povozilo in bi naredila kakšno neumnost. To tvoje izsiljevanje me bolj moti, kot pomanjkanje ljubezni pri partnerju. Verjetno ni lahko živeti z bremenom, če se ti zdi da si nekomu uničil življenje, oziroma se počutiš krivega, da si je zaradi tebe kaj storil. To se mi zdi grdo od tebe.  Po svoje tvojega moža občudujem, da je bil odkrit in ti je realno predstavil in pokazal svoja čustva. Gotovo tudi to ni enostavno. Žal pa mi izgledaš tip ženske , ki bi se očitno bolje počutila, če bi ti vse to prikrival še nekaj let. Škoda. Škoda zanj in zate. Ljubezni ne moreš izsiliti in konec. Vem, da si verjetno ne moreš pomagati, vendar spraskaj tisto peščico ponosa in se postavi na noge. Pusti ga oditi....tudi tako mu lahko pokažeš svojo resnično  ljubezen. Kruto...zelo, toda že dolgo nazaj sem spoznala, da življenje ni vedno le čokoladna torta, ampak je kdaj tudi jagodna. Vendar se jo splača pojesti, tako kot se splača živeti. Tudi v takšnih sivih , težkih trenutkih.

Lahko. Le čas potrebuješ, da zaceliš rane. Kar pogumno in želim ti, da čimprej najdeš nekoga, ki te bo imel resnično rad.

tudi meni se dogaja enako.Ne videm več izhoda.Partnerka s katero sva živela skupaj 18 let je srečna,jaz pa se utapljam v žalosti in nekakšni iluziji da se bo vrnila,čeprav vem da se ne bo.Bil sem že tako daleč ,da prestopim tisto zadnjo črto vendar nisem še. V em kako boli boli boli

Ne razumem v čem je poanta,ko se tako trudite,da bi vas nekdo ljubil?Ljubezen je ali je ni.In zakaj vstrajat z nekom,ki vas ne ljubi in se ne trudi,da bi bil z vami.

nekatere vstrajajo zaradi denarja,otroke,so se navadile ali kaj jaz vem še kaj vsega je


_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora