Leto dni nazaj mi je umrla mama. Z njenim odhodom sem zelo težko sprijaznila in soočila. Moj oče si je v tem času našel žensko in hoče sedaj zaživeti skupaj z njo v hiši, kjer sta prebivala z mamo. Tega dejstva ne morem sprejeti, ker si ne morem predstavljati, da bi po hiši, katero je vse svoje življenje urejala mama, hodila druga ženska. Z očetom sva se zaradi tega že nekajkrat grdo sporekla in odnosi med nama so se močno ohladili. Ampak preko sebe in svojih čustev pa tudi ne morem.... Prosim za mnenje!

razumem, da ti ni enostavno. Ampak oče je odrasla oseba in vso pravico si ima ustvariti življenje z drugo žensko. kaj bi raje videla, da je nesrečen in sam?

JA vem kako ti je, meni je mami tud umrla pred 5 leti takrat sem bila stara 22 let, doma imam še 2 brata in vse kar je narejeno pri hiši je njeno delo, ona je zidala, sama polagala ploščice skratka delala je vse kar je delo za moške.
oče je pa sanjal nič se mu ni dalo za njega je čist ok sam da ima streho pod glavo, mami je pa vse urejala.

tako da smo z bratoma očetu takoj dali vedeti da žensko lahko ima to je itak osebna stvar ampak v naši hiši NIKOLI. NAJ GRE DRUGAM z njo živet, no on je še vedno doma in veselo popiva v lokalih in goni svojo politiko.

meni osebno bi se strgalo srce da bi drugo pripeljal domov.

Zivljenje tece dalje! Ne mores pricakovati,da bo tvoj oce sedaj do svoje smrti zivel sam! Postavi se v njegovo kozo.Pusti mu,da si uredi svoje zivljenje po svoje! Pa ja ne bo na stara leta sam!Ima sreco,da si je nasel novo sopotnico,ki mu bo krajsala cas. Vrjamem,da je tezko......vendar moras razumet tudi ti oceta!

Jaz sem na strani tvojega očeta. Kdo pa si ti, da bi sodila njegovo življenje. Žal, življenje teče dalje tudi, ko zgubimo še tako drage nam ljudi.

Jaz očetu ne bi nasprtovala!

Tudi jaz si ne predstavljam, da bi v našo hišo prišla živet druga ženska. Od mamine smrti je že 17 let in ful se spomnim, kako je tisti dan ati obljubil, da se ne bo nikoli več oženil. Valjda da je pa imel druge ženske, halo, ampak da bi pa katero kar tako domov pripeljal ali pa predstavil ali pa kakorkoli namignil ali kaj, to pa ni. Mene sploh ne moti to, da jih je imel, ampak da bi pa prav uradno vedela zanje ali pa da bi imel kako resno, je pa po vsej verjetnosti ne bi sprejela. Mogoče je situacija tud malo drugačna, ker imamo malo večjo kmetijo in z nami živi še stara mama, ki še vedno dela cele dneve, tako da "ženske roke" same po sebi nismo pogrešali.
Drugače je pri mojem :love:. Njegova mama je 5 let vdova in ima prijatelja, živita skupaj in on jo je celo spodbujal k tem. Saj se mi zdi to načeloma čisto prav, ampak v mojem primeru, ki sem ga zgoraj opisala, mi pa ne bi bilo.

To je pa čisto očetova stvar, življenje je eno samo, starši pa niso otrokova last.

Ne vem kako bi jaz reagirala. Ne bi mi bilo vseeno, to je sigurno. Lahko bi imel drugo žensko, ne bi pa rada, da se z njo poroči. Sicer, mislim, druga ženska v mamini hiši, mamini postelji, maminem kavču... Joooj! Zelo sem navezana na mamo. Bilo bi hudo.

V bistvu si zelo egoistična. Privošči očetu srečo. Ali bi mogoče imela raje, da se vsak dan joče in te s tem obremenjuje? Da cele dneve sameva? Bodi vesela zanj, če je le našel dobro žensko zase.

Oprosti, ampak res ne razumem, s kakšno pravico posegaš v očetovo zasebnost? Razumem, mama je mama in tega ne spremeni nič. Ampak žal je tako, da mame ni več, življenje pa gre naprej. Sliši se grobo, ampak tako je.
Se strinjam z Rozinco.

Meni se to tudi ne zdi fer.

Tudi meni umrl ati,sem bila stara 17 let in čez par let si je mami našla novega prijatla, ki zdaj živi pri nas in sem ful vesela zanjo in nas ima vse rad, pa tudi me njega še posebej moja mlajša sestra,ga kuj takoj naserje za marsikaj;).

Mi si po svoje krojimo življenje, tudi starši si ga naj

lp

Urška

živi in pusti živeti

Jaz bi tudi pustila, da si oče uredi svoje življenje po svojih hotenjih, ampak drugo žensko bi pa zelo težko gledala v hiši. Mama je pač ena sama in vsak predmet, ki ga je uporabljala, ti prikliče spomine nanjo. Najraje bi videla, da bi se videvala, a živela vsak na svojem koncu. A če bi oči želel to drugo žensko ob sebi, mu nebi ugovarjala. V svoji hiši lahko počne, kar želi. Mižala bi na eno oko in se trudila čimpreje prilagodit. Mi pa mame nebi mogla nadomestit in mislim, da se pri mojih letih niti nebi trudila v tej smeri.

Sploh po enem letu od smrti je to kar hitra sprememba.

Lena, ne vem koliko si stara in ne vem, če živiš še vedno skupaj z očetom... Predpostavljam, da si še mladoletna in bom pri svojem mnenju izhajala iz tega.

Po eni strani je res, da ima tvoj oče pravico živeti in biti srečen še naprej.

Mene, pa tudi tebe morda moti dejstvo, da si je tako hitro po odhodu tvoje mame našel drugo žensko. Pa tudi to, da se o svoji novi sopotnici ni najprej s teboj pogovoril. Ker če boste živeli skupaj pa ni več samo njegova stvar, ampak tudi tvoja. Zato imaš vso pravico, da izraziš svoje mnenje in to, kar čutiš, ne samo njemu, tudi njej. Občutek imam tudi, da se ta ženska ni potrudila navezati pristnega stika s teboj. Si v zelo občutljivem obdobju in ona bi to morala vedeti!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

moj tast je umrl 4 leta nazaj, sva si bila blizu. Pa sem kljub temu mojemu :love: že po par mesecih začela govorit, da naj se pripravi, da si mora njegova mami najdet novega partnerja, ker je še zelo mlada (komaj čez 40 je bla takrat). Mu na začetku ni bilo všeč, ko pa sem namenoma temo z njim tolkokrat premlela, je ugotovil, da ji sreče ne sme kratit, če jo najde. In zdaj jo s sestro sprašujeta kdaj si bo koga našla, da ne bo vedno sama, prav je tako, osamljen ni fino bit.

Pa sploh ne morem verjet, kaj pišete nekatere. Ob težki življenjski izkušnji, ko je izgubil življensko sopotnico mu pa še hčerka greni življenje s svojimi fintami. To ni prav, čeprav je težko to preboleti.

To so težke stvari, vem, samo pustiti moraš očeta, da živi svoje življenje. Osamljenost in samota sta hujša nadloga kot bolezen in smrt.

Ne vtikaj se v to...
To je ko,kot bi ti on rekel. da tvoj izbranec ne bo hodil po njegovi hisi..
Kako bi se pocutila?

Draga Lena, postavi se v njegov položaj, pa verjetno tudi približno ne boš uspela občutiti, kar čuti on, ko je izgubil osebo, s katero je tako dolgo živel. Pa se vseeno potrudi in pomisli, kako bi bilo tebi v njegovem primeru. Potem pa pomisli, kako redka je iskrena ljubezen, sploh pa je velika sreča, če jo srečaš dvakrat in v starosti, kot je tvoj oče. Pa kako nesrečen bi bil, če bi na starost ostal sam. Oče je živ, on čuti in preboleva. Kako, verjetno najbolje sam ve.

Saj to ne pomeni, da je tvojo mamo izbrisal iz spomina, ali zamenjal. To se ne da, zato naj te nova ženska nič ne skrbi. Tvoja mama je za sabo pustila pečat in naj še naprej ostane v vaših srcih. Tam je prostora dovolj za vse.;)

Povej mu, da nimaš nič proti če si najde žensko. Samo, da bi zelo ada videla, da če mislita živeti skupaj naj gre on k njej živet. Da pač ne maraš da bi po hiši v kateri je živela tvoja mami hodila druga ženska. Bodi odkrita do njega in povej tako kot misliš.

Mami je res samo ena in nihče jo ne more nadomestiti. Toda tvoj oče je imel s tvojo mami drugačen odnos, kot si ga imela ti - bila je njegova partnerka. In partnerjev imamo v življenju lahko več. Je odrasel, naj si svoje življenje ureja po svoje. Naj bo srečen.

mislim da si sebična, pa oprosti. namesto da bila vesela za očeta, da mu ne bo treba biti celo življenje do konca sam, se takole grdo obnašaš!

lp, lara

Nisem dosti pametna, da bi ti lahko odgovorila, vem pa, da si jaz ne predstavljam, da bi v hiši, v kateri sem odraščala, komandirala in špancirala druga ženska. Hvala bogu je moja mami še zelo, zelo živa.