Ne vem morda je preveč osebno, mal gledam najin odnos z mojo mami.

Zdaj je pred še eno ginekološko operacijo, seveda se prej ni kaj dosti pazila zato je spet pred tem. A ko pogledam pa dela tisto kar ji paše. Gre žurirat z njeno družbo, ven na mrzlo,.....

Potem ko ji je pa kaj norobe, smo pa vse domači krivi, a j ne pomagamo dovolj, zato je pa ona čist poklapana. Ne veš kaj nardit. Se mi smili, a bi ji najrajš rekla da za druge oslarije se pa nič ne ustavi. Ima pa res tud sama v sebi da mora vse ona nardit- ker drugač ni nič. Pazi SAM na svoje zdravje ne preveč računat na druge. MOje razdvojeno mnenje.

Jaz si želim samo eno: da bi bil moj odnos z Mirno takšen kot ga imava midve z mojo mami!

hmmm..zanimovo. pri nas bi blo kvačjemu kontra..tako da je ona meni mati ne jaz njej :) mam zlato mamico ki skrbi za vse, včasih še preveč :)

lp, lara

Joj,jaz srčno upam da bova medve z Lin imeli tako lep odnos kot ga imam jaz z svojo mamo.
Poleg tega da je moja mama je tudi moja prijateljica in ji lahko skoraj vse zaupam.
vedno mi stoji obstrani in me pri vsem podpira,zelo všeč pa mi je tudi da ima zelo lep odnos tudi z mojim možem.
Nikoli me ne krivi da sem jaz ali mi krivi če gre pri njej kaj narobe.
MAMI rada te imam!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

..moja mami je QL !!!

Jaz imam s svojo mamico zelo dober odnos in ¨grem vedno rada k njej.
Najin odnos se je pozitivno spremenil, ko sem rodila. Takrat je postala še bolj zaščitniška, kuhala je zame, me pokrivala po hrbtu ko sem dojila, večkrat pazila Filipa, skupaj sva šli po nakupih,...v glavnem najin odonos se je zelo poglobil in dozorel z rojstvom sina in njenega prvega vnuka.

Enako velja za atija, ki ima pri hiši 3 babe, zdaj pa je dobil vnuka...malo okrepitve!;)

Zelo ju cenim, full sta mi vzgled. Mami teka na Pohorje, osvajata gore, imata naporne službe, vikend in velik vinograd, pa še vedno kljub vsemu najdeta čas, da prideta, mami speče pecivo, pazi Filipa, ati mi zrihta kake stavri po stanovanju z možekom...V glavnem sprejemate nas (mene, moža in otroka) takšne kot smo.
Pa full sta me naučila, da za vse stavri na svetu obstaja rešitev, ki se imenuje: pogovor!


Full ju imam rada in moj možek tudi..da o malem falotu niti ne govorim!

Midve imava tut zelo dober odnos, ji lahko res čisto vse zaupam, je vbistvu tut moja najboljša prijateljica!
Tudi z mojim bratom imata zelo dober odnos in želim si, da bi imela tut jaz z mojimi otroki, tak odnos, ko bodo starejši!

lp

Mogoče je pa v tistih letih, saj veš - mena.:(

Moja mama je bila ene dve leti taka, da bi jo lažje "nosili kot prenašali". Hujš ko puberteta. :)-Stali smo ji ob strani kolikor se je dalo (vmes je imela tudi ginekološke težave), pa tudi udarili po mizi, ko je pretiravala.

In je minilo - zdaj je kot:rozica:.

L.p.:rozica:

Pozdravček vsem. Mal me nespečnost daje, pol pa kaj drugega kot RR. :)-:)-:)-

Sem brala mal vaše poste... kaj bi jaz dala za tak odnos z mojo mami.:zmeden:

No, da vam mal pojamram. Midve z mami sva ble super prijateljice. Tud jaz sem ji ogromno zaupala, o vsem sva se lahko pogovorile. No, potem sem pa spoznala svojega :love: in se je vse to končalo. Od takrat naprej pa moje življenje spreminja v nočno moro.:( Moj :love: je res 14 let starejši od mene in marsikdo skoraj v nezavest pade, ko to povem :zmeden:, ampak midva se imava neskončno rada:bravo:, se razumeva:bravo:, spoštujeva :bravo:in ne moreva en brez drugega:bravo:. Skupaj sva skoraj 2 leti :bravo: in od junija sem se k njemu tudi preselila.:sloncek: Moja mami pa tega ne more sprejet. Izsiljuje z jokom, pika me tam kjer najbolj boli (seveda z besedami), jezi se name in ko drugače ne more, začne z nizkimi udarci (npr. "najboljš, da si greš poiskat fanta v dom upokonjencev" ). To vse me zelo boli :(( in ne vem kaj naj še naredim, da bi se umirila. To, da se pa ne bo sprijaznila, da sva skupaj, mi je pa tudi že povedala, da do smrti ne.:(

Nekatere prijateljice mi pravijo, da ko bom zanosila in rodila, da se bo potem omehčala, ampak jaz močno dvomim.:zmeden::zmeden: Če zanosim (upam, upam :miska:9nebesa:miska:9nebesa:miska: ), se ji niti povedat ne upam.

Drugače pa sem srečen človek, nič mi ne manjka, včasih malce slabše volje, ampak načeloma mi vsak dan sveti sonček.:sloncek::sloncek:

Vaš nasvet ali mnenje bo dobrodošlo, drugače pa hvala, ker ste prebrale.:bravo::bravo::bravo: Nekomu pač moram povedat.

Veliko sončka vsak dan tudi vam! :rozica::rozica::rozica::rozica:

Botrovnička, hvala da si se nam tako zaupala.

Ja to je to. Če so drugačna mnenja- je že trkkkkkkk.

Največja vrlina je ravno to SPREJEMANJE ČLOVEKA TAKŠNEGA KOT JE, NE PA PIKATI NAJ BO TAKŠEN KOT JE ON.

Zelo BOLI, vem, ko nimaš veselja iti k domačim, ko ne veš kakšn volje bodo, ali si bodo vzeli nekaj minut zate in tvoje, al ti bodo res direkt lopato ponudil v roke- Na delat, ko cel teden nič ne delate (živimo mi 3 le v hiški z vrtom).

Meni je grozno to pisat- še bol pa žvet.

Borovnička drži se. Nasveta pa žal nimam.

Uf, kaka tema. Prav zame, saj z mamo imava v bistvu zelo dober odnos, sva pa karakterno taki nasprotji, da glava boli :(. Ne morem je imeti za prijateljico,saj vedno izhaja iz sebe,tako da me ogromnokrat ne razume - je pa zelo pametna,izobražena oseba in nasvete tala za šalo malo...vendar ponavljam me ne razume (namesto razumevanja,dobim "modre" nasvete,katerih se "moram" držat!,ker če se jih ne bom držala, bo vse narobe...). Sicer mi je pri otročku ogromno pomagala, praktično 4 mesece po porodu kuhala za vse nas ipd., ampak zelo vsiljuje svoje mnenje pri vsem (tudi pri vzgoji otročka) - še dobro,da jo moj tako super salomonsko prenaša in miri najine prepire, saj živimo v isti hiši in se vidimo praktično vask dan... Skratka upam, da bom z mojimi otroci imela precej drugačen in prijateljski odnos!!!
LP :rozica:

Tud moja mami je the best, sej je v večini primerov prva na katero se obrnem da jo kej vprašam, da ji kej povem.. Vedno najde prave besede zame. Itak pride tud kakšen slab dan in nestrinjanje, ampak to pač pride. Edino hudo mi je, da najin odnos temelji le na telefonskih pogovorih, vidva se pa zlo poredko.:(

Jaz pa nimam tako dobrega odnosa z mami...:((:((:((. Jo imam neskončno rada, je moja mami...ni tukaj problem.Samo ni ona moja najboljša prijateljica.Ne morem ji zaupat 100%. Razlogov, zakaj je tako, je veliko. Sem pa velikokrat žalostna zaradi tega. Da ne bo pomote, nudi mi vse, ampak res vse, ni pa to tist ta prav odnos, kot bi si ga jaz želela.

tudi jaz nimam takega odnosa z mamo kot večina. Saj jo imam rada, pa ona mene, ampak nekako je bilo preveč vsega v preteklosti, pa zaupat ji tudi ne orem nič, ker vse pove naprej
moja družina je zelo, zelo boga v odnosih

Jaz za mojo mami rada rečem, da je dobra kot kruh, ampak težka kot cent. Je pač tisti tip človeka, ki misli da samo ona ve in zna najbolje, pa tudi življenje je imela tako, da je stvar še malo privzgojena. No, ampak jez sem jo sprejela tako, kot je, in se zelo dobro razumeva. Mi pomaga 100/h, vedno se lahko zanesem nanjo, je tipičen primer levinje, ki bi ubijala za družino. Se pa seveda kdaj pa kdaj tudi sporečeva, ampak jaz ponavadi skozi eno uho not - skoz drugo ven.
Mislim, da imava zelo dober in čisto pravi odnos mati-hči. Zaupam ji lahko skoraj čisto vse (nekaj pa pač mora ostati tudi skrito)in vedno, v vsakem trenutku lahko računam na njeno pomoč.