Moja dvoletnica že dober teden neumorno postavlja vprašanja kot so,
zakaj je nebo mordo, zakaj pride noč, zakaj moramo spati, zakaj očka nima 'jošk' čeprav je velik, zakaj imajo,....
ker bi ji rada odgovorila na vsa vprašanja tako, da bo razumela,  iščem kakšno dobro knjigo (vprašanja in odgovori). Mi lahko katero priporočate?

hvala in lep dan,
hanna

1000 zakaj, 1000 zato


samo je full stara, jaz jo imam doma še iz osnovnošolskih dni

hoj, sem bila včeraj v knjižnici, iskala kot zmešana in nič pametnega našla. Kaj res ne obstaja kakšna knjigica, ki bi slikovno in (ustrezno) tekstovno dala odgovore na dvoletnikove zakaje? Vse knjige, ki sem jih našla so v obliki enciklopedij ali pa predstavljajo samo določeno področje. Knjiga 1000 zakajev, 1000 zatojev, me ni pritegnila.

_____________________________

Bog, daj mi pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko, daj mi moč, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti in modrost, da ločim to dvoje.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, vse lepo, če bi se končalo pri enem ZAKAJ, potem pa zakaj je to, pa poveš, pa spet zakaj pa to, pa poveš... dokler ne prideš do enega zakaj-1, ko ne veš več, kaj bi rekel... pol mi je pa kar mal nerodno

Če veš, verjetno znaš tudi razložiti, če pa ne veš pa se zmenita, da pozneje skupaj raziščeta.

ja, ampak a mi lahko kdo priporoča kakšno dobro knjigo?
Na veliko zakajev vem odgovor, ampak bi rada razlago, ki je primerna za dvoletnika. Me razumete?

Hvala in lep dan,
Hanna

_____________________________

Bog, daj mi pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko, daj mi moč, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti in modrost, da ločim to dvoje.

Razlaga ZAKAJ-ev dvoletniku naj bi bila dovolj v samo par besedah... ne rabiš mu zalagat VSE in se poglabljat v podrobnosti.... ko mu bo ta ista stvar zanimiva čez čas, ko bo starejši, te bo o njej zopet vprašal in takrat bo priložnost, da mu jo razložiš še malo bolj v detalje... pač kolikor mu bo zanimivo in kolikokrat te bo v dialogu vprašal zakaj?... ker dvoletniku so doooolgi govori dolgočasni in si jih ne zapomne... kratko in jedernato, čez čas pa malo več!

_____________________________

Pravica pravic je pravica živeti
ter očka in mamico ob sebi imeti

kincapika - ja, ampak včasih gredo ti zakaji tako daleč, da ne veš več, kaj bi rekel. In se počutiš kot en tepec, zraven dvo letnega mulčka.

Kako bi pa ti v dveh besedah odgovorila na vprašanje:"Zakaj sem jaz na svetu?".

Ha, ha, viv. Si me spomnila na nedavni pogovor z našim mulcem.
-Mami, kako sem se jaz rodil?
-Prišel si iz mojega trebuha.
-Kako si se pa ti rodila.
-Prišla sem iz babičinega trebuha.
-Kako se je pa ona rodila?
-Glej, vsak ima svojo mamo, ki ga je rodila.
-A kužki tudi?
-Ja, tudi kužki.
-Ja, ampak kako se je pa ves svet rodil?
- in mati so ostali brez besed

Vsak Zakaj? ima svoj Zato! in če te pač vpraša... "Zakaj sem jaz na svetu..." mu pač razložiš, da sta si z atijem zaželela najbolj pridnega fantka na svetu in sta dobila NJEGA... fajn se mu bo zdelo... ker vsak otrok se rad počuti pomembnega v družini (predvsem staršem) in taki odgovori za rast samozavesti vedno palijo! Poskusi in poročaj!

_____________________________

Pravica pravic je pravica živeti
ter očka in mamico ob sebi imeti

Ce lahko dopolnim Kincapiko: ni trapastih vprasanj, so samo trapasti odgovori…

Hanna, ne potrebujes (se) knjig, da lahko odgovoris na vprasanja dveletnika. On ne potrebujejo enciklopedije, ampak uziva v dvogovorih, klepetu z mamico ali drugo odraslo osebo. Sprosti se in uzivaj v tisocih vprasanjih, ki privrejo na dan tvojega malcka. A ni lustno videt kako razmisljajo, kaj jih zanima. Meni je najlepse spoznavat svet se enkrat skozi oci teh malih buck.
Pa izzogibaj se tistim odgovorom.. npr: “Zakaj grmi?”.. “Ker se Bogec krega...”...? Cista bedarija. Odgovori realno.

Kincapika je tudi tako lepo odgovorila na vpr ”Zakaj sem jaz na svetu?”
 

Rada bi dopolnila samo še to, da je RES da nam velikokrat zmanjka odgovorov na vsa ta vprašanja ZAKAJ....? Ampak bolje, kot v tistem trenutku prazne glave, dati odgovor:  "Ti bom kasneje odgovoril", "Vprašaj očeta/mamo", "A veš, to pač tako je!" ali pa "Na to ti bom odgovoril ko boš starejši in boš razumel!"... raje recimo da NE VEMO... in to ni slabo, če starši ne vedo vsega... ker s tem jim pokažemo da nismo popolni in prav je tako... NIHČE NI POPOLN in od naših malčkov tudi ne pričakujemo da bi bili kdaj POPOLNI!!!!! Zato jim raje recimo, da lahko gremo skupaj pogledat v enciklopedijo ali pa skupaj z njim skočimo na internet, mogoče celo vprašamo kakšno vzgojteljico? učiteljico? duhovnika? modrega sorodnika?.... pa lep sončen dan!!!!!!

_____________________________

Pravica pravic je pravica živeti
ter očka in mamico ob sebi imeti

Jaz našemu zakajčku in kakojčku odgovarjam kratko in čisto resnično.
- Kako sem prišel na svet?
- Iz maminega trebuha (po možnosti mu pokažem fotografijo, ko sem bila noseča)
- Ja?
- Ja. Ati in mami sta se imela tako rada, da te je ati dal mamici v trebušček.
.
.
.
itd.
Ko pa pride tako dale, da več res ne vem, kaj odgovoriti, pa uoprabim preprosto:
- Joj, ljubček, tega pa mamica ne ve. Ko bom zvedela, ti bom povedala.

Vse, samo takilih jajc ne prebavljam: Zakaj dežuje? Zato ker angelčki jokajo. Zakaj grmi? Ker se bogec krega. Kako me to v nulo razkuri!!!

Pri nas smo zdaj tudi v zakaj-fazi. Zakaje potem goni v nedogled, ko pa na koncu tudi meni zmanjka idej in potrpljenja, rečem: Evo, tega pa tudi jaz ne vem. Ana pa: Zakaj pa ne veš?  Pa smo spet od začetka