no pri nas pa se je sedaj pokazal tale probem kateri je res za moje pojme kr hud...
mož že kake 2 m ali se kaj več cele večere in noči igra te presnete gnjusne igrice na računalniku...morem pa povedat da do sedaj že kr nekaj let nismo meli s tem probleme nikoli ni tega igral... igra pa ponavadi od 20 oz 21 tam tudi po 3 ponoči...torej po 7 ur... s tem da seveda  vsako krat zamudi v sluzbo ker za 6.30 je tezko vstat ne..
mislim meni se kr mesa... jaz nemorem več... poleg vsega tega strkanja in steljanja se je po novem se preko slusalk začel pogovarjat s temi prijatelji in to take govorijo da me kr srat prime... on se čisto spozabi.... ker to non stop igra je tudi večerje začel nehat jest... kadit kr za račl. mizo čeprav tega jaz ne dovoim in z mano od kar se usede za mizo ne spregovori eno besedo...
včeraj je bil do 1 ure na rač. sedela sem zraven ker sem gledala tv, v celem večeru ni z mano niti 1 besede spregovoril... govoril je tko naglas , slisalo se je to glasno steljanje do najine sobe dokler nisem, znorela in mu komplet vse sklopla,.... totaaalnnoo je znorell.. da jaz nisem normalna.. da kaj se grem.., da kaj ima mene za brigat kaj on počne ko grem jaz spat... da pač on s tem se sprosča...
mislim mene to tko boli.. da moj mož v celem večeru 1x mi ne reče besede,,, sedim zraven in sploh me ne vidi.. nemesto da bi bila skupaj.. edino zvečer imava čas drug za drugega za si kaj povedat. skupaj poglledat kak film al bilo kaj... z njim nimam več nobenega stika... poleg tega da sem noseča in da me hormoni dajjejo ampak jaz bi ga tko raa mela ob sebi... nevem pogresam ga..

nevem enostavno nerazumem tega... jaz verjamem da njegovi prijatelji tole lahko cvele noči igrajo ker so doma ne delajo nimajo druzine ampak on ima druzini ima otroka in se enega na poti... nemore se več tko obnasat... včasih imam občutek da bi rad bil kot njegovi prijatelji  freeeeee....
sej ok če mu je vseč igrat igrice.... jih igras pol ure 1 uro ampak ne do 3 ponoči in zato pol vsak dan zamuja v sluzbo?

kaj da naredim= on mi ne verjame in me noče poslusat da je čisto obseden s tem da je slo ze na problematičen nivo in da je že zaskrbljujoče

Ja, tvoj ima problem. Velik problem. In verjamem, da se on tega ne zaveda. Kaj narediti? Veš, pri vsaki odvisnosti je tako, da ti ne moreš narediti nič, ker mora človek sam priti do spoznanja, da ima problem. Dokler tega ni, potem so vsa kreganja, žnaranja, teženja zaman.
Lahko mu pa sabotiraš računalnik, da ne bo mogel igrat. Če je res velik odvisnik, bo v roku ene ure znorel brez igric. Mrbit se pa celo zamisli...


_____________________________

Jst.

Tudi jaz mislim, da ima tvoj mož velik problem, posledično pa tudi ti.

Nekako se mi zdi, da si je na nek način prezgodaj ustvaril družino.

se strinjam s predhodnicami.

jaz bi se skušala z njim pogovorit, pa ne med tem, ko igra igrice. Probaj se zmenit, da sma kam gresta, za en večer, si zrihtaj varstvo,.. Pol se pa probajta pogovorit tudi o temle. Če ne bo prav nič pomagalo, pomeni, da imasta veeelik problem. In jaz bi mu v tem primeru dala ultimat. Jaz oz družina in neka normalna meja igranja igric, npr. 2 uri oz, včasih tudi nič oz gledanje filma v dvoje,.. ali pa on in njegove neomejene igrice.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

call of duty je sigurno ime te igrice. Tudi moj jo igra, tudi on se dere v neke slušalke in tudi jaz se derem tako oz. sem se, da so me vsi njegovi kolegi slišali.

Kaj je na tem streljanju ne vem, ampak midva sva naredila kompromis, iz službe pride prej kot jaz zato 2 ure lahko igra, ko pridem domov poje z mano kosilo,ki ga kdaj pripravi on kdaj tašča. Igrice potem igra še med 18-20. Ob Osmih je njegova zadnja ura da pride k meni v dnevno in pogledava film ali se pogovoriva kako je potekal dan. Verjamem pa da takrat,ko po službi sedim še na faxu da pa igra celi dan ampak dokler ne vidim mi je čisto okej.

Sem pa na začetku izgubljala živce, izklaplala internet, elektriko uglavnem celi hudič sem z elektriko naredila.

Vem pa da mi je rekel, ko bodo otroci pa jaz preneham, ker nekaj njegovih kolegov ima doma družine pa visijo cele dneve in noči na računalnikih.

Te razumem ampak boš morala sama narediti red, jaz sem hotela že T2 klicati naj nam izklopijo internet, pa se je stvar čisto normalizirala.

Maktub, imate problem. Odvisnost v kakršni koli smeri je problem. To je isto kot alko, heroin ali igre na srečo. Virtualne igrice mu nadomeščajo realnost. Predlagam ''šok terapijo'', torej drastičen ukrep ki mu bo pomagal s sprejetjem lastne zasvojenosti. Potem sledijo koraki naprej.

G


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Pia*, ne vem, če lahko v resnici trdiš, da se je stvar normalizirala, če človek še vedno 4 ure na dan zabije z igricami. Oziroma, koliko jih je pa prej, da se ti to zdaj zdi že kar OK?

vem kako ti je .moj je imel zdaj v dveh letih dve ali tri taka obdobja ko je hotel igrati skozi igrice, pa se drl zraven.....pol pa sem ga soočla z zadevo igrice ali pa družina in je očitno nas izbral ker se je nehalo... sedaj sploh ne igra igric samo še posurfa po netu in to je to...tak da di priporočam ornk pogovor al pa računalnik razbij...

1. - praviš da se ne pogovarja s tabo... te ne šmirgla oz. odgovarja, ko ga ti kej vprašaš, poveš, al bi ti sam tko mal, malo ono, malo ovo tko pač, da skupi sedita in gledata v luft... ker nej bi se pari 'pogovarjali'?
2. - govorite o zabijanju časa... jest ga tut. več ur na dan. sem v službi svojih osem + ur, pa še neki na poti, potem je treba kej doma naredit, pa sem potem brez nadaljnega in brez slabe vesti eno uro pred tv-jem pa kako uro ali  več pred računalnikom. pa nisem zasvojena. in čas zabijam. (a RR pa ni zabijanje časa, če smo že pri tem).

pa da ne bo katera mislila, da zagovarjam človeka - ne, 7 ur na dan je veliko. samo, če očitno nima drugega dela, zadolžitev... mislim, če bi teh 7 ur bral knjigo ali gledal tv (kar, grem stavit, počne tut kak RR-jevec oz RR-jevka) bi blo pa ok? mislim, partnerstvo nej bi bilo nek daj-dam odnos (al sm spet 100 let za leseno žlico) in med temi 'dam' je tudi mir partnerju, seveda ob predpostavki, da tudi njegov 'daj' štima (pa nej bo to pomita posoda ali denar iz službe na računu - tuki si pa vsak par rihta po svoje, kakšne so želje, zahteve, usluge in dovoljenja - če je že tuki področje nedorečeno potem pa verjamem, da so problemi).

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Včasih je bil od 14.30 pa do 23.00 za računalnikom (pač niso bile sam igrice ampak bil je za računalnikom). Sama sem bila za vse nakupe, za vsa gospodinjska opravila, vikende je presedel od jutra do večera za računalnikom.

Sedaj imam stanovanje pospravljeno, kosilo skuhano, ko pridem domov (res da ga kdaj tašča).
Vikend je posvečen nama.

Da pa preživi 4 ure za igricami ali na spletu me ne moti zakaj pa me ne pa ti bom sedaj naštela:

1. Med 14.30 in 16.30 me ni doma tako, da mi je vseno kaj počne pomembno mi je da je stanovanje pospravljeno in da je kosilo kolikor toliko pripravljeno.
2. Ko pa igra med 18 in 20 me pa tudi ne moti, ker imam tudi jaz rada čas zase. V tem času pogledam rada katero izmed mehiških nadeljevank (kaj naj ga prisilim da jo z mano gleda?), preberem dobro knjigo(žal pri tem ne more zraven sedeti in me gledati), delam kar koli še za službo(mi ne more pomagati in tudi ne zna) ali pa se učim za izpit, rada pregledam RR, katera njega niti malo ne zanima, grem s prijateljico na kavo, na obisk k mami, babici in dedku, bratu. Skratka 2 ure na dan imam jaz zase in on zase to se pravi od ponedeljka do petka.
Po 20 uri čas preživiva skupaj pred TV-jem ali pa se v kuhinji,sobi, dnevni pogovarjava o najinem dnevu.
Jaz ga pač izkoristim drugače kot on, kar pa me ne moti. V gostilno mi pa le ne hodi, vedno vem kje je (dobr to je hec).

Vikend preživiva skupaj, greva v hribe, k prijateljem na obisk, smučava/bordava, sprehodi, izleti, počitnice, toplice,savne,...itd to pač izkoristiva za vikende in dopuste, ki pa jih 24h/dan preživiva skupaj.

Otrok še nimava, nisem noseča, ko bova imela bomo družina in bova dneve planirala drugače.

Pač zveza je prilagajanje, ne vem no ali ve ne rabite časa zase? Mogoče sem samo jaz en velik čudak in mi to pri partnerju ni sporno.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tud moj igra call of duty

Ampak ponavadi nekje od devetih do desetih, torej samo kakšno urco.
Je tud streljanje in slušalke in smeh in oh in sploh.
Na srečo ni fanatično obseden.

Hm, kaj pa vem, pogovori se z njim ali pa mu predlagaj nekaj, kar bo bolj mamljivo od igrc. Skupno tuširanje, masaža, seks ali pa kakšen fajn film in skleda kokic. Pri nas to pali.

You wish da bosta planirala drugače!!!

Po domače povedano imamo tukaj enega malo večjega dojenceljna, ki mu mamica (tudi snahi, no) kuha, vprašanje če ne pospravi tudi stanovanja (zasluge si pobere on, itak si ti na faxu, pa ne veš kdo pospravlja in te tudi ne briga, dokler ne vidiš....), ki je odvisen od računalniških igric, ko mali najstniki.
Zakaj tako?
Ker ta dečko je mamin sin, kateremu boš ti nadomestila mamo..., ki nima obveznosti in jih niti kaj dosti ne želi (me zanima kdaj bo privolil, da postanete družina, po mojem mnenju bo kar odlašal), med vikendi, ko ste okoli, pa se mu najbrž potijo dlani in v mislih strelja v igrici.
Srečno, ko boste družina in ko boš ti planirala kako takemu človeku dopovedat kaj je odgovornost in kaj obveznost.

LP.




< Sporočilo je popravil bomboncek1 -- 22.1.2011 17:26:36 >

Tvoj moz ima kaksen hobi?
Mater imas maminega sincka, neodgovornega in "zahojenega" moskega... namesto , da je z druzino on /vstavi hobi/... sram ga je lahko...
Najbrz bi tvoj od tebe pobegnil k hobiju, pa se ne upa... (kako so pogojniki lustna zadeva)
In ce dovolis, bom kar kopirala smejcke 

< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 22.1.2011 20:03:26 >

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

makatub, ne vem, kako spreobrneš zasvojenca. Jaz bi mu rekla, da je odvisen in da naj mi dokaže, da ni, če res ni tako, da je 2 meseca čisto brez igric. Če zdrži, se bi potem pogovarjala dalje, koliko časa rabim tudi jaz od njega, če pa ne bi zdržal, bi se šel pa zdravit odvisnosti ali pa ne bi bila več skupaj.
Saj imamo vsi svoja zabijanja časa, vendar kadar je treba, se jim komot odpovemo. Vsi imamo svoje mane, vendar ne poberejo celega dne...

Me mamo (večina) otroke . Ne, resno: ko maš otroke, ne moreta oba 2 uri na dan zabit za igrice, tv ipd... Ker se moraš z njimi ukvarjat (vsaj z našimi), ker jim moraš kaj naredit tudi za večerjo, ker jih je treba umit, preoblečt, itd...


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Matkub, ti se malo norca delaš sama iz sebe oz. se zgleda nimaš nič rada ali pa ti je v veliko veselje igrat žrtev oz. mučenico. Več resnih problemov imaš za rešit, ampak ne, ti si iščeš in najdeš še nove. Močno upam, da boš kmalu odprla oči, čeprav bo mogoče lažje, da še vedno verjameš da je z vama oz vami vse ok...

Igranje igric po 10 ur na dan (zreducirano na 4 ko se potrudi) ni hobi. To je zasvojenost.
In ja, moj mož ima hobi - zdrav šport, katerega prakticira v prostem času, pa zaradi njega vseeno ne živi mimo mene in mimo najine družine. In ja, se je tudi že zgodilo, in to večkrat, da ni šel, čeprav so bili izpolnjeni vsi pogoji za opravljanje tega športa - ki je v naravi in zahteva določene vremenske pogoje. Ni šel, ko se zaradi družinskih razmer ni dalo, in niti O od očitka nisem nikoli slišala in mu tega tudi ne bi dovolila, kot jim dovoljujete ve - ta, ki je zgoraj izklapljala elektriko in internet in kaj vem kaj še, tip pa je pobesnel.

Dvomim, da bi me zaradi svojega hobija zapustil, ni mamin sin (moja tašča ne živi v bližini, ne prihaja k nam, nam ne kuha in ne pospravlja stanovanja, to opravljava midva izmenično, kot pač znese).

Sem ti stopila na žulj? Igranje igric ni hobi. Pa če se razpočiš. Smešna si in neumno si izpadla. Sem te vseeno imela za bolj modro osebo, pa ugotavljam, da ne ločiš kapric od resnih problemov, za razliko od mene, ki sem to v prejšnji zvezi doživela na lastni koži, zato take dečke zavoham že na daleč. In vsi simptomi kažejo na to, da ta deček nima hobija

NO, sicer pa - dokler taki odvisneži najdejo take ženske, ki zagovarjajo in dopuščajo tako početje...no, naj pač uživajo. Saj lahko.

Frodo, in kaj te je tako iztiril ta moj najbrž? Izgleda, da sem ti resno stopila na žulj?

Najbrž veš zakaj. Najbrž imate kaj podobnega pri vas, pa si najbrž ne upate priznat?

Ta najbrz je zgolj znak, da hoces zatrditi nekaj kar ne mores trditi. Na silo vrinjen pogojnik z izjemno zeljo, da ne bi bil pogojnik.  Zgolj znak, da si vseeno ne upas z gotovostjo trditi, da tako bo. Skrivas se za pogojnikom. In tako skrita za pogojnikom negujes crne scenarije.  Upas, da se bodo izpolnili?

Ze to, da me v dveh postih na povsem osebni ravni napadas je dovolj zgovorno. Na zulj mi stopi pa vsako bitje, ki je dovolj vase zagledano in nesramno, da nima niti osnovnega spostovanja do moznosti, da drugi ljudje zivijo drugace, da imajo drugacne vrednote, da se pri njih podobne situacije drugace iztecejo iz preprostega vzroka ker so drugacni, z drugacnimni navadami itn...

Za vprasat se je, kaj je tebi stopilo na zulj, da se mi tako posvecas. Osebnostni problem, da vsako nestrinjanje jemljes kot napad nate...??? Najbrz nespostovanje in zanicevanje tvoje osebnosti in tvojih stalisc skozi zivljenje. Najbrz so te jemali bolj kot lutko nesposobno lastne volje in brez kapacitete za kar koli vrednega upostevanja... Ali je res potrebno spuscati na na osebno raven, ce ima nekdo razlicno stalisce od tvojega? (ta odstavek spominja na tvoj osebnostni stil - lahko se ga se poglobi).

Ni ti prvic niti ti ni zadnjic. Enkrat bos dozorela in upam, da dojela, da svojih stalisc ne mores odbraniti z napadom na clovekovo osebnost. Kvecjemu z "napadom" na njegova stalisca s tehtnimi argumenti. Kaj te sili, da si tako agresivna in napadalana, ko se nekdo s teboj ne strinja, bos morala pa sama razcistit. Morda ali najbrz povezujes nestrinjanje z nespostovanjem. Tvoj problem. Kot je tvoj problem potreba, da me "obravnavas" v kar dveh postih. Eden ti ni bil zadosti?

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Ojej, Frodo! Kamilica, Persen, sprehod na svežem zraku, dihaj globoko, dihaj, sprosti se, štej do 10 in nazaj...

Pravzaprav se ne skrivam za pogojnikom. Kot sem prej povedala imam izkušnjo v bivši zvezi z zasvojenostjo in vem skozi kaj gre maktub. Izkušnje pa naredijo človeka bolj pozornega in z več intuicije v prepoznavanju tovrstnih problemov. Še posebej, če greš skozi zapleteno izkušnjo, skozi katero sem šla jaz. Z glavo skozi zid. In veš, v tvojih besedah prepoznam obrambo, zanikanje in jezo. Tudi sama sem bila na začetku taka, ko se je od nekod pojavilo ogledalo, v katero sem se morala zazreti in ni se mi izmaknilo dokler si nisem priznala, da je pri hiši pač problem.

Zaradi tvoje reakcije pogojno (da, ker te ne poznam) predvidevam, da vsa ta jeza, zanikanje in obramba izhaja iz nečesa, kar si pač ne priznaš. In tudi če temu ni tako, si reagirala najslabše, kar se reagirat da - poteptala si moje strogo mnenje in igranje igric, obsedenost, poimenovala s "hobijem". To je najslabše, kar lahko oseba, ki ima doma odvisnika, sliši. Zakaj? Ker iz hobija izhaja ta človek, ki ure in ure zabije za računalniško igrico, nedolžen ubogi moški, ki ga ženska ne pusti da opravlja svoj neškodljiv hobi.

Lepo, res lepo uslugo ji delaš. Tudi sama sem imela take ljudi okoli, kasneje sem spoznala, da so sami enaki slabiči, kot je bil moj bivši in da so od njegove odvisnosti sami imeli določene koristi. V razmaku tolikih let, odkar nisva več skupaj, se je vse to pokazalo le še v bolj svetli luči in na dan so prihajale podrobnosti, ki so samo potrdile to, kar sem rekla. Slabiči so. Sama sem se tega bala, da bom tudi jaz slabič, zato sem vztrajala, popuščala, gledala stran, nežno prigovarjala, nato zatežila, nato konkretno zatežila, nato postavila pogoje, se borila, da gremo na normalno življenje, ko je bilo samo še vprašanje moje osebne integritete potem, ko je bilo moje zdravje, živci in seveda samozavest že čisto na psu, pa sem odšla. Kjer ni posluha, težave ne izginejo. Pri obsedenosti z igricami je enako kot z alkoholom, drogo - odvisnost je.

Maktub pa razumem, vendar jo že dlje časa spremljam in vidim, da se težave samo stopnjujejo.

Maktub, zasvojenost z igricami je bolezen, podobno kot alkoholizem. Novodobna oblika zasvojenosti za ketero še en poznam društva anonimnih odvisnežev. To, da na račun igranja igric zanemarja družino, je očiten znak, da je že prestopil mejo med hobijem in odvisnostjo.

Pia*, nasprotno, nima te težave. Nima otrok, nima družine, in - kje je problem, če so vsi zadovoljni? Konec koncev se je količina igranja zmanjšala - kar je dober znak, da je to lahko samo hobi - če ne gre spet samo po kratki poti navzgor.

Sicer pa, dokler nisem imela otrok, sem ispijala kavo celo dopoldne plus celo popoldne, če je le bilo sončno vreme. Pa kaj, zato še nisem bila zasvojena. In, kljub veliki potencialni zasvojenosti (ali realni?), mi je ostala kaplja zdravega razuma, da se loči bistveno on nebistvenega.

< Sporočilo je popravil milijonarka -- 23.1.2011 11:46:09 >

Tudi gledanje televizije 4 ure na dan je zasvojenost. Dnevnik ob pol osem + nadaljevanje do spanja....Ni težko.

hahaha... vidim da imam na drugi strani ekrana žensko,ki nas resnično dobro pozna. Tašča ni v najinem stanovanju tako da žal preljubi snahici ne more skuhati kosila vsaki dan,ker večinoma popoldneve preživi z bolnim tastom kateremu se je pred letom zgodila huda možganska kap. Se ti zdi da ima še  toliko časa, da lahko nama na veliko kuha in pospravlja? Verjamem, da te je zmotilo dejstvo, da se mogoče s taščo razumem odlično.

Obveznosti nimava nobenih, poleg tega da sva na dveh dokaj odgovornih delovnih mestih ah kaj pa je to takega, ko tašče ni in skrbiva za bolnega tasta,ki je na ravni dojenčka s plenicami na riti (mah a je to sploh kakšna obveznost, ne,ne jaz sedim pred Tv-jem moj pa igra igrice,ker tast se bo že sam zrihtal in šel do zdravnika,po hrano,pijačo).

Zato sva dva srklanca,ki sta se po nesreči tasta preselila blizu tašče, zato da dvema ne mobilnima človekoma pomagava z prevozom,varstvom, in finančnim vložkom, saj za tasta stvari kar nekaj stanejo(ampak ja to ti ne razumeš). Nismo tipična slovenska družina, kjer se tašča in snaha obmetavata z raznimi ne primernimi besedami. Predno je tast zbolel smo se videli mogoče 1x na mesec in bili
km odaljeni.
Če mi kdaj pa kdaj skuha kosilo to pomeni, da tisti dan paziva tasta. Sama ga žal ne morem s svojimi 50kg ga niti obrniti in previti sama ne morem, pa  ne boš verjela moj je takrat prisoten zraven(oh kakšen mamin sinček), pa še edinček je joj groza. Ma sva dva velika šleparja, ki finančno skrbita za tasta in taščo.

Aha pa da razčistiva še o otrokih,ko si ravno tako pametna in si glih čez ekran zavohala maminega sinčka in neodgovorno snaho,ki ji je za vse vseno saj itak ne vidi kaj se dela,ko je ni doma.
Da otrok ni je razlog v meni(JASNO), kaj več ti pa ne mislim razlagati!!!!!!!

Pa da pride z otroci odgovornost! Vrjamem in ne boš verjela te odgovornosti si zelo želim!
Dve uri na dan frej sva pa v torkih in četrtkih, tako da žal ni vsaki dan tako kot ti misliš.

Pia*, grozna si. Jasno se vidi že na daleč .

Jasnovidnost je lepa reč, nadomešča marsikaj.