Pozdravljeni! Hčerka je stara 5 let, oktobra bo dobila sestrico. Zanima me ali so se vaši otroci veselili novega člana, in je bilo to navdušenje, veselje prisotno tudi po prihodu novega člana, ali se je kaj spremenilo. Moja hčerka se zelo veseli sestrice, ne vem pa kako bo, ko bo sestrica na svetu, glede na to, da je bila prva vnukinja pri babicah in dedkih in je bila vsa pozornost usmerjena v njo.

Pri nas je razlika 7.let.
V začetku skoraj da kot da imaš dva edinca, ki te oba rabita hkrati, s tem da starejši Bog ne daj malo počakat, ker takoj je bilo :ja njega pa imaš rajši, on pa več dobi,...pa take fore. Je trajalo kar do enga 4.-5.leta.
Zdaj ko je ona že srednješolka on pa 3.šolec je pa ljubezen in povezanost med njima tako velika, da ju je kar veselje gledat!
tako da: izpadi taki in drugačni bodo in to je čist normalno, je pa zelo pomembno obema pokazat da sta kljub različnim letom ENAKA v vaših očeh, srcu in dejanjih!

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

Težko je. Ljubosumje itak da je, starejši otrok želi več pozornosti, še celo več kot jo je imel pred prihodom dojenčka. Ampak mnogo lažje je, če otrok pove kaj misli in kaj želi, kot pa če to skriva v sebi in moraš potem ti ugotoviti vzrok njegovega obnašanja. Naš ni govoril nič, za njega je bilo vse super, samo je postal pa velik upornik. Trajalo je pa približno do takrat, dokler se mu ni dojenček prvič nasmehnil:). Nato je ljubosumje počasi minilo in zdaj sta eden drugemu najboljša družba.

Mi imamo 3 leta razlike in sem bla ful pozorna na to, da je prvi otrok ostal prvi. Če ni bila posredi huda lakota dojenčka, potem sem si najprej tistih par minutk kar me je potrebovala za tavečjo vzela, nato sem se posvetila malemu.

_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

Pa se je to obrestovalo?? Namreč, tako si želim jaz postopat, ko/če bom imela drugega otroka. Razlike bo najmanj 5 let. Zdaj sicer teoretično razmišljam tako, da bi rada na ta način ohranila prvemu otroku njegovo pomembnost. Navsezadnje je bila "center vesolja" za naju z možem, babice in dedke. In ne bi potem želela sama sebe nenehno poslušati, ko bi govorila: Počakaj! Kasneje! Vidiš, da mora dojenček jesti! Ne kriči, vidiš, da spi!.. itd...

Je pa še problem, da je mala sedaj ful cartljiva ratala in se je iz svoje sobe preselila kar v spalnico, in pravi da hoče biti poleg mamice in dojenčka. Mojemu to gre prav na živce. Tudi če gre spat v svojo sobo je ob 2 zjutraj na sredini v spalnici.

Glede na naslov teme sem mislila, da je razlika 10+.

Pri nas je razlika 17 let, pa vse štima. Po moje je odvisno od karakterja otroka, pa od vzgoje staršev. Moja sestra je 4,5 let starejša od mene, pa je bila zelo skrbna, zaščitniška. Sama sem bila ista do brata, ki je 6 let mlajši. Pravijo, da je največ ljubosumja na dojenčke pri 2-3 letnikih.

jaz pa ravno slisala da je najvec ljubosumja tam nekje pri 4 in 5 letnikih. Nas je bil sicer star 20 mesecev, ko je dobil sestrico, in jo je lepo sprejel, sicer ne vem koliko je takrat razumel, ampak danes ko ima skoraj stiri leta in mala dve, je do nje zelo zascitniski, ce smo kje zunaj, doma si pa skoz nagajata...

Sama sicer nimam izkušenj s tem, sem namreč edinka in imam tudi zaenkrat samo enega otroka. Vendar vidim, da je moja hčerka, ki je stara dobro leto dni, zelo cartik, sploh do mene, če od kod pridem, se kar muli in žuli hehe;)), pa včasih pride naša mačka (katero sicer že dolgo obožuje, boža itd.) k meni. Tedaj pa se mali skoraj utrga in jo kar tišči stran in se nekaj dere zraven. Se prav smejimo. Tako da mislim, da ljubosumja nekaj že je, vendar mislim, da potem s časom izzveni - ko se malčki navežejo na mlajše sestrice/bratce - vsaj tako vidimi pri naših sorodnikih.

Želim ti, da se bosta tudi tvoja dva otroka imela zelo, zelo rada;)))

Naš triletnik je s prihodom novega člana postal zelo ljubosumen, na začetku je bilo stanje katastrofalno. Sem vse probala pa žal ni bilo nič boljše. Kmalu sem se obrnila na svetovalno delavko v vrtcu, ki nam je pomagala pri teh težavah.Najprej sem se morala sama spremeniti, v smislu, da je prvi otrok vedno PRVI. Sedaj je star že pol leta in se je odnos obrnil na bolje. Tako da nimam pametnega recepta, je pa dobro, če ti nekdo svetuje in že občutek, da nisi sam je včasih zdravilo za vse težave.


_____________________________

Do krajev, kamor se splača iti, ni nobenih bljižnic. B.Sills

ko se je rodila mlajša hči, je bila starejša stara 2 leti in 4 mesece. Takrat jo je zelo lepo sprejela. Ko je mlajša začela pri enem letu hoditi okrog in se ji je s tem svet razširil, je prišlo malo lubusumja. Tavelika je zelo zaščitniška do nje, so pa tudi obdobja, ko se kregata in tepeta. Vsaka uveljavlja svoje.

Odvisno je od karakterja otroka in ne toliko od let razlike. Ker če je večja razlika, lahko starejšemu otroku malo bolj dopoveš, zakaj rabi mlajši več tvoje pozornosti in da imaš oba rada....

Ja in ja in še zdaj se veselijo oz. se pogrešajo - trenutno je tavelika na morju z vrtcem in jo tamala prav fejst pogreša - obratno pa sploh, ker prva je še bolj družabna. Ljubosumje ni nujno, ni nič strašnega, če se zgodi, samo da znaš prav odreagirat. Je pa treba pazit, ker ko se dete rodi, rabi prvi otrok več pozornosti kot dete - in to včasih ni lahko, takrat je kriza, ampak če si na to pozoren, potem je pa super:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Meni se zdi da na začetku ni take krize-tudi starejšiga je zanimalo za dojenčka, ljubosumja ni bilo. Zdaj ko je mala 2 in mali 7... No zdaj pa je ravsanje... Mala se že postavi zase, on tudi... in potem akcija.

Mlajša je sedaj stara mesec in pol, starejši pa dobro leto in pol. Ljubosumja zaenkrat ni, ker starejši sploh še ne dojema sestrice kot družinskega člana, ampak bolj kot kakšno mačko ali psa . Večino časa jo pusti pri miru, občasno pa ji hoče pokazat, kako jo ima rad in se stisne k njej. Te
av tako nimamo, paziti moramo le, da ni pregrob do nje (obvezno mora biti nekdo zraven, ko sta skupaj. Brtaca nismo posebej pripravljali na rojstvo, ker se nam je zdel premajhen. Po rojstvu se je mož ogromno ukvarjal z njim, da se ni čutil zapostavljenega, sedaj, ko je sestrica malce zrasla, pa se lahko več ukvarjam z njim tudi jaz. Aktivno smo vključili tudi babice in dedke, tako da sploh ni imel še časa biti ljubosumen. Pričakujem, da bomo dobili eno porcijo, ko bo sestrica malo zrasla in bomo začeli hvaliti njene dosežke. Kakšne posbne strategije za to obdobje nimamo, se pa že zdaj vedno potrudim, da ga vsaj objamem, če stegne roke proti meni in d asi vzamem nekaj časa samo za naju dva.