Ja sej če bi me zdajle ker vidu bi tako mislil da sem malo nora.Doma imamo namreč nekaj zajčkov.Seveda sem jim šla dat za jest.Pa sem jih gledala pa se ful pogovarjala z njimi.Govorila sem jim kaj me teži pa take stvari.Šele pol sem se zavedla da se pogovarjam z ZAJCI!!!!!!!!Pa sem ugotovila da ni blo tk slabo.:)-

:)-:)-:)-:)-:)-:)- ooooohhhh...vera...ti si pa res :pujs:f:pujs:a:pujs:c:pujs:a :)-:)-:)-:)-:)-:)-

važno da je pomagalo ;) jaz sem se včasih (že pred davnimi časi sicer, še v šoli) tudi z mojo muco pogovarjala in me je ves čas s tistim okroglimi zelenimi okami gledala in delovalo je kot da me razume pa še zaleglo je ! :):)

:muca:

Če ti pomaga in odleže...je čist vseeno, s kom se pogovarjaš:) Pa če se s pliškotom:)
lp,:fis:

:)-:)-:)-:)-ja tudi to se nam zgodi nič čudnega vsaj komu lahko pojamraš,ti vsaj ne bojo rekli:daj bodi že tiho kaj kar naprej jamraš?:)-:)-lepo tiho so in te poslušajo:);):)-:)-

:bravo::)-:bravo::)-:bravo::)-:bravo::)-:bravo::)-

:muca:

Ja, hecno, a ne. Pa šele čez nekaj časa se sploh zaveš, s kom se pogovarjaš... Jaz se včasih s kužiko, ko jo peljem na sprehod. Sicer ne kakšnih hudih tem. čisto take vsakdanje... mimogrede... Pol se pa zavem, da me drugi slišijo. Groza!!!

Ojla,
če se z zajcem pogovarjaš ti vsaj ne nasprotuje pri vsaki besedi, kot možek ( vsaj pri nas je tako)!:hudicek: :)

:)-:)-:)- ja bravo no, so bli vsaj tih, ko si jim tarnala, a ni to fajn:)-

ja ja to pomaga. Če pa včasih ni druzga. Jaz kr vse malčku povem dokler me ne razume;)