nevem kaj da delem ga zaprem u sbo,mu skrijem njljubse igrace,parkrat je dobu tudi po riti,ko recem da treba it spat skace se uleze spet pride u sobo,me tepe grize,odriva se pači pluva...kaj naresti kako kazen da bo kaj uposteval...

je pa triletnik

najprej si preberi kako knjigo. če misliš da boš z udarci kaj rešila se motiš. In to ni prišlo čez noč,verjetno je že od nekdaj tako in se samo stopnjuje.  V knjižnici imaš ogromno literature,beri ne bo ti škodilo

kaj si pa do zdaj delala? Do 3. leta se vzgaja, do 6. prevzgaja, potem pa imaš kar imaš-.

Jaz mislim, da moraš predvsem bit dosledna. Nikoli grozit v prazno, nikoli spreminjat pravil sproti. Otroku mora biti jasno kakšna bo posledica, če ne uboga. Mi imamo kazen sedenje na stopničkah v kopalnic za 2 minuti (stara je 2,5l). Preberi si Mala knjiga za velike starše. Je ful dobra, ker ima praktične nasvete, pa še kratka je
Sicer pa se ne sekiraj preveč, dosti 3 letnikov je takih.

_____________________________

Svet je poln lepote, ko je srce polno ljubezni.

Se strinjam.

Naš ta mali, že ko glas privzdignem, pa je to bolj redko, se kr skisa in včasih zajoče, ker ni navajen, da glas privzdignem. ampak vedet pa mora kje so meje. da bi ga tepla mi niti na misel ne pride, in se mi ne zdi ne vzgojno pa niti ne učinkovito.

Npr, prej se je nekaj ujezil ( ne spomnem se točno zakaj) in me je mahnil z enim avtkom po roki. Ko sem ga zgrabla za roko, mu odločno povedala, da tega ne dovolim, da se mi ne tepemo, privzdignila malo glas oz bolj odločno to povedala, se je kr skisal. takoj za tem sem ga vzela v naročje, mu še enkrat z malo bolj nežnim glasom povedala, da se mi imamo radi, da ne dovolim, da bi kdo koga tepel, da to ni lepo, da me je bolelo,.. in nato sva se objela, sam mi je rekel oprosti in, da ne bo več. star bo pa februarja 3 leta. je pa še kako razumen fant. In pol mi je totalno mimo, da se otroke tepe po riti, če jih pa učimo, da se ne tepemo.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

da me tepe, pluva, in ne vem še kaj, in to pri treh letih, pa da se tolažim, da je itak dosti takih triletnikov? Ne hvala, ga imam preveč rada.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

draga ledena..do predkratkega je biv se dosleden priden fant,morda zadnji mesec je taksen do mene bi je zmerom trmast otrok ampak tako do prekratkega...kaj tvoja triletnica ce jo imas je vzgojena ko ji reces da stoji da stoji ko ji reces da sedi sedi??ko pes...nenocem tega ampak ce je cas za spanje je cas za spanje ce recem ne me tepst me ne tepst..razumes..

ne kvasaj neumnosti. Si si ves čas metala pesek v oči.- Sori poznam takšne starše. Imam enega pred nosom . mama nič ne vidi kakšen je njen otrok,je njen sonček in nič takega ne dela. In vse se stopnjuje če otrok nima pravil oz . mej. pa govori kaj hočeš. Sem spoznala ogromno takšnih staršev,ki si odprejo oči šele takrat...... ah saj si zgoraj vse opisala. laži sebi ,drugim boš bolj težko 

mene moj otrok ne tepe,ne pljuva,ker VE da se to ne dela !!

veš ne razumem,ne razumem takšnih staršev žal. In iskreno povedano niti nočem razumet.  Edino kaj imam zate je,da beri malo knjige ne bo ti škodilo

Moram se strinjati z eno od predhodnic, da je pač veliko tri letnikov takšnih, ker je to pač ena od faz v razvoju, res pa je, da ni pri vseh tako hudo. Naša 2,5 letnica ima tudi fazo NEbom, Neslišim, Nevidim, Nočem , N. . . Da o jokanju, izsiljevanju in cviljenju za vsak drek niti ne govorimo. Poizkusili smo vse od pregovarjanja, pogovarjanja, prosenja do groženj in izvršene kazni, pa ni nič pomagalo. O nasvetih iz različnih knjig sploh ne bom pisala. Zadnjič sem jo celo vprašala zakaj samo nagaja in ni nič pridna, pa sem dobila odgovor, da zato, ker ji je to všeč. Pa sem jo vprašala, ali ji je všeč, da se samo jezim  nanjo, pa je rekla, da ja, ker jo imam rada

Glede na to, da se podobne stvari dogajajo vsem tam enkrat med 2,5-4 letom, mislim, se malo tolažim, da je to samo faza, ki jo bo minila, ker drugače bom morala poiskati strokovno pomoč     , vendar imajo strokovnjaki po mojih izkušnjah najbolj nevzgojene in nemogoče otroke.

Vstrajaj saj bo.

me tepe grize,odriva se pači pluva...   a tole se tebi zdi običajna faza v razvoju?  pri treh letih? Ma ja, kar zatiskatjte si oči, saj gre za vaše otroke, samo žalostno je, k jih moramo tudi drugi prenašat.

Draga Volga,

namesto, da moraliziraš, pametno svetuj.

Najlažje je biti pameten na tujem terenu, pred svojim pragam imaš pa kup gnoja, vsaj to lahko preberem iz tvojega posta. Mamice s takšnimi izjavami mi greste na bruhanje. Vaši malčki so oh in sploh. Sicer pa je veliko vprašanje, kdo si zdaj tukaj zatiska oči.

Če pa bi dobro prebrala, sem napisala, da je avtoričin primer eden težjih.  V tem obdobju si pač gradijo svoj ego in izborjujejo svoje mesto pod soncem, seveda na svoj lasten način.

Kar se spanja tiče, je pri nas isto - tud po 2 uri se spravlja včasih - brez grdega vedenja, zato pa tolk bolj skače, hoče v dnevno itd... Sm jo pustila v dnevni, rekla da je dneva konec in da je čas za nina nana in da greva midva spat. Je še kr sedela v dnevni.
Pogasnila luči po stanovanju, prišla v dnevno, rekla lahko noč in šla. Čez minuto se je slišal ma-ma (zelo tiho), pa še parkrat. Ko sm se pojavla je sama roke stegovala k men in rade volje odšla v posteljico, ko je vidla da se nič ne dogaja.
Sm par dni ponovila in zdej nimam težav. Je pa res 1 let mlajša. Verjetno je z njimi lažje

Igrač mu ne glih skrivat, ker ne vem če ma to velik haska. Sej ne vem če ve zakaj si mu jih skrila in da si mu jih ti. Če že, potem mu jih pred njem odvzemi, da bo vedel zaakaj.

Je pa vsak otrok različen, tko da kar pr enih dela pr drugih ne, in obratno....

Upam, da boš hitro rešila

< Sporočilo je popravil jana banana -- 19.10.2010 9:13:48 >

alexjera jaz se čist strinjam s tabo. Tuki pametujejo samo take ki imajo otroke oh in sploh. Otroci so si različni in obstajajo tudi takšni ki so malo bol živahni in jih je težje krotit. Ampak če nimaš takšnega doma si lahko pametn. Jaz ga imam in zelo dobro vem kako je.

draga alexjera, moj fantek je star osem let in prav primerno oz. vzorno vzgojen. Z vsakdanjim delom, doslednostjo, vzpodbudo in vztrajnostjo od najrosnejših mesecev dalje. Vsak si najde svoj način vzgoje, eni s  tepežem, drugi z besedami in zgledom, tudi s knjigami, forumi itd.....katero pot si boste ubrale ve, je vaša izbira, dejstvo pa je, da se vzgoja začne z rojstvom, ne pa da se pri treh letih sprašujejš kako da tvoj otrok grize, tepe, pljuva, brca, itd....Avtorici posta predlagam, da si vzame kakšno knjigo, dve ali tri, prebere kakšne strokovne članke na netu, se posvetuje z vzgojiteljico itd.....in začne vzgajat, da se ji ne bo čez par na glavo usral.

jaz imam tudi 2,5 letno trmico doma. Pride dan ko za vsako figo pade ven, dostikrat tudi brez razloga. Se dere cvili, berca, tepe, ampak nikoli mene - sva že zdavnaj razčistile, pri nas je šlo v promet, da sem ji rekla naj najprej sebe ugrizne, udari, ker bo mene bolelo ravno toliko kot njo. In kadar je probala sebe mene potem nikoli ni in očitno smo ji to navado zbili.

Zaradi spanja je pri večini problem, ker se tik pred tem najbolj luštno igrajo. Midve sva pred časom uvedle novo rutino. Ko se začne risanka na SLO1 pogleda risanko (med tem časom se že malo umiri), ko je je konec tekmujeva katera bo prva v kopalnici in val da mora ona vedno biti prva. probleme z umivanjem zob smo rešili s škrati kot sta Din in Don iz Nodija, ki bosta nagajala v ušesku ali trebuščku, če jih ne bova pregnali in jo bo bolelo. In zdej drgneva zobe do onemoglosti, da vsi škrati poskačejo v odtok. Nato se preoblečeva, in ob pravljici v mojem naročju spije mleko. Nato pa hitro v posteljo, ker pride palček, ki deli sanje. In potem se res potrudi, da hitro zaspi, da si palček ne premisli glede obiska. Na tega palčka jo spomnim vsakič, ko hoče kaj zavlačevat in pali. Idejo sem dobila v eni pravljici, ki je sicer bolj namenjena otrokom, ki zaspijo samo ob luči. Jaz sem jo pač prilagodila. In okoli tega palčka se vrti veliko najinih debat in dogodkov. Ko sva šli na sprehod v bližnji gozd sva videli votlo drevo in tam notri palček kao stanuje. Ko sva se vračali domov je tamala sama ugotovila, da verjetno po tej poti pa pride palček zvečer do nje. In zdej če ji rečem, da je palček že na stopničkah ve da je zelo blizu in v petih minutah ji uspe zaspat.

Sm pa tudi kar nekaj literature predelala na temo trme in sama zase potegnila naslednje zaključke:
s trmo se izraža stiska otroka, ker ne ve kako bi uveljavil svojo voljo, ker ne ve, da ni nujno da je vse po njegovo, ker noče sprejeti postavljenih meja, ker se pri nekje treh letih začne zavedati svojega jaza in se ga uči izraziti. In tako sm se naučila, da mora otrok najprej  tisto jezo, razočaranje do neke mere dati iz sebe, nato pa ga je treba potolažiti. Pri nas se umirjamo tako, da se jo nakaj časa pusti, da se zdere in nacepeta, potem ji preusmerimo pozornost na nekaj drugega (npr. zunaj ptički čakajo na hrano, nujno potrebujem pomoč pri pranju solate ...) ko jo trma spusti pa se usedemo in v miru predebatiramo zakaj ni dosegla svojega. Dostikrat spet preko kake pravljice, ki si jo sproti izmišljujem.

Da še mal pojamram; včasih bi najraje dala družini kar odpoved, ker je trma samo še pika na i po napornem dnevu. In gre dostikrat tudi meni na jok, ker imam občutek, da si zaslužim tudi jaz malo miru in spoštovanja. Grozno težko je zbrati voljo in energijo in se še dodatno posvetiti mali trmoglavki, ampak glede na rezultate, ki se kažejo seveda s časovnim zamikom vidim, da je vredno.

< Sporočilo je popravil mate0ja -- 19.10.2010 10:21:59 >

_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

nelikka, glede na to, da se je po tvojem opažanju to začelo šele pred kratkim, se vprašaj, ali ej bila kakršnakoli sprememba v zadnjem času: prihod novega člana, selitev, sprememba vrtca ali skupine, vzgojiteljice, se z možem kaj kregata,si več časa v službi?...

Po temle sodeč bi jaz rekla, da punca hoče pozornost - in kadar teži, jo dobi. Kadar je pridna, pa si ti tako zmatrana od njenega teženja prej, da si samo vzameš 5 minut zase (ki jih rabiš). Poizkušaj jo načrtno pohvalit, kadar je pridna, delat kake stvari z njo, vsak dan ena "vodena aktivnost", recimo - ko se samo z njo ukvarjaš (in drugimi otroki, če jih imaš več). Ne vem, pri nas to ful pali. Pa tudi mimogrede, ko kaj drugega delaš, da "jo opaziš". ko nekaj dela, jo pohvališ, kako se pridno igra. Ko se zatopi v igro, ji daš mir in je ne motiš s svojimi idejami, če se pač nekam ne mudi, itd...

Tastarejša je zdaj pravi cuker (stara je 3 leta), pa je bila kot 1,5letnica tudi težka včasih in si ji moral 100x povedat eno in isto (saj je dala mir, če si jo prosil -ampak za točno 30 sekund ). Ampak sem ji 100x povedala in se mi zdi, da je tale odnos zdaj rezultat tega. Zdaj ji lahko tudi čisto po pravici razložim: Ronja, rada te mam, bova se igrali, ampak zdaj sem res utrujena/bolana/moram skuhat kosilo do konca/(karkolipač me trenutno onemogoča) in mala mi dejansko da mir nekaj časa! Ker ve, da ko bom fertig, me bo imela. Tamlajša še nima toliko empatije, je pa veliko bolj potrpežljiva kot je bila Ronja v njenih letih (malo karkter, malo sem se mogoče tudi jaz medtem že naučila). Pa je baje "zelo vodljiva in samostojna" (po besedah vzg.) - ampak za to si moraš res od začetka prizadevat.

Da ne narediš nič, kar bi lahko in si želijo naredit sami. Da si vzameš čas zanje. Da se ne delaš, da nečesa ne vidiš, zato, ker se ti ne da pričkat (vse to kdaj naredimo, samo da ni prepogosto)... Doslednost res dela čudeže. Kadar nama kaj ni všeč, se zmeniva, uvedeva en red in se ga drživa. In še vedno sva ju spravila tja, kamor sva hotela. Samo res je treba bit dosleden in dostikrat se nam to ne da...

naša je tudi 3,5 let in včasih se mi zdi, da ne uboga nič, grize, pljuva, zganja ihto. kar se tiče vzgoje sem bila dokaj stroga in nepopustljiva. probala sem zlepa, zgrda, tudi na ignor sem jo že dala ampak enostavno ne pomaga. tudi kazen dobi in ne milostljivo....

sicer je tako obnašanje samo kadar sta oba skupaj, ko imam pa samo enega je razlika očitna kot noč in dan.

mislim, da če nekaj ukažeš, moraš za tem tudi stati. je pa potrebno vse pretehtati, ker ravno vedno, ne more obveljati tvoja, včasih mora tudi otrokova obveljati... moaraš sama oceniti situacijo...

če malo zavrtim nazaj in pomislim, ne uboga.. ok.. saj velika večina jih ne uboga pri teh letih in je to samo faza, sicer je pa naša zelo živahna in to neuboganje obrne v hec, grize od veselja, pač ima tak način izražanja veselja očitno, sicer je dobila že ornk kazen a ne pomaga, pljuvanje je pa očitno faza kot govorjenje grdih besed.....

očitno gre včasih samo za pomanjkanje pozornosti, utrujenost, lakoto ali pa žejo....



_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Ukažeš   Se ne čudim potem. otroku se ne ukaže ,saj ni pes

Ne bom se pregovarjala z nekaterimi, ki ves čas solijo pamet, ampak bom opisala svojo situacijo.

Imamo 2,5 letnico in 1 letnika. Deklica je v 98 % zlat otrok, vendar v 2 % hudiček na kvadrat. Kadar jo prime ves čas cvili, izsiljuje, nagaja mlajšemu, meče hrano, poliva tekočine, brca. . .   in še bi lahko naštevala. Res je sicer, da ne grize in tepe.  Vzgajali smo jo zelo striktno, z veliko pozornosti, doslednosti in ljubezni, saj sva oba z možem pristaša potrpežljivosti. Kljub temu da ima samo 1,5 let mlajšega bratca, nikoli ni bila ljubosumna, tudi na začetku ne, kljub temu da sva bila z malim prvih 6 mesecev več pri zdravniku in po bolnicah kot doma. Že zaradi tega sem pazila, da sem ji naklonila veliko pozornosti, da ne bi imela občutka zapostavljenosti. V vrtcu je pridna, težav z vzgojitelji nima, opozorila sta me samo na njeno trmo. Od kar jo imamo še nisem bila niti dneva v službi (poridniška, nato bolniška in zopet porodniška), popoldne, ko pride iz vrtca, cca. ob 15 uri, se posvečam izključno njej in bratu, enako tudi mož. Kadar je doma ne kuham, pospravljam, likam, gledam televizijo . . . , če se le da vse postorim prej ali ko spita, tako da res izkoristimo skupni čas. Pa vendar imamo z njo težave, kadar jo drži. Ugotovila sem, da jo iz tira vrže, kadar se slabo počuti ali kadar jo meče luna. Velikokrat sem se spraševala, kaj delam narobe, saj me je že nekajkrat spravila ob živce. Večino teorij in prijemov, ki jih različni avtorji prodajajo v knjigah, sem poizkusila, da o lepih besedah ne govorimo. Pogovarjala sem se s prijateljicami, starši v vrtcu in še kom in ugotovila, da imajo otroci v tem obdobju težavice, ki se pa kažejo pri vsakem drugače, pogojene so z dednostjo, okoljem, vzgojo in še čim. Eno otroci so naporni kot dojenčki, drugi kot malčki, tretji kot pubrtetniki in to vse sodi v kontekst odraščanja in izoblikovanja osebnosti.

Mamice, ki imajo težje probleme, iz kakršnega koli vzroka že, se včasih počutijo nemočne. Verjamem, da je avtorica začetnega posta želela kakšen preizkušen recept in ne nasvetov v smislu preberi si knjige, zamudila si itn.

Vsak se s problemi sooča na svoj način, pri tem je pa moraliziranje raznih dobronamernih mam, tašč in tet že dovolj, zato ne rabijo tega še na forumu. Če ne znate-morate pomagati, vsaj moralizirajte ne.

ledenaa tudi prosila ga ne bom  in spraševala boš to boš ono... haloooo

hkrati govorite da otrok rabi red, doslednost, disciplino in hkrati, da otroku ne ukažeš... ma dej no...

ne vem ali si imela psa ali ne ... ampak tudi tam je potreben red, doslednost in disciplina.....

alexjera, mate0ja, metulj333, ronja

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Jaz otroku ne ukazujem. Aja otroka enačiš s psom   potem  smatram da bi bilo boljše da bi imela samo psa in ne otroka

Svašta....  zelo žalostno .

joj sorry ledenaa...ampak podala si samo kritike in nič drugega!
Nekdo ki tule nekaj sprašuje, pričakuje odgovor in ne kritiko!
Pa sem prepričana, da če imaš otroka, da je tudi imel obdobja izsiljevanja, trme in podobno (to imejo vsi - tud tisti, ki imajo "idealno vzgojo")..razen če je toliko mlajši, da tega še nisi občutila!

Je res - vsak otrok je otrok s svojim načinom obnašanja in navadami. In ja - včasih zaleže lepa beseda včasih pa je potrebno povzdigniti glas. In noben otrok ni takšen, da nebi imel obdobja trme, izsiljevanja in podobnih zadev! Kako se tega lotiti in predstavitit otroku da to ni prav, pa je odvisno od posameznika.


Pri moji zaleže če je kaznovana tako, da mora v svojo sobo (brez da bi se igrala) - vse njene krike preslišim - prej ali slej jo mine in vse gre spet na normalni tir.