Moj malček je v družbi otrok totalno nesamozavesten. Sicer ima druge otroke rad, jih tudi boža, se jim smeji, rad steče k njim, ko pridemo na igrišče... vse pa se konča, ko mu kak začne pulit igračo iz rok, ga odrine ali udari. Takrat gre pa obvezno v hud jok- ni šans, da bi se sploh grebel za igračo ali da bi prišel na tobogan. Enostavno se odmakne in joka.

Rabim kak nasvet, kako naj ga naučimo, da se mora tudi grebst za igračo, ne pa da jo pusti drugemu?

Sicer pa ima res bolj malo otrok okoli sebe, je edinček, v varstvu je do sedaj bil s samo enim, eno leto starejšim fantkom (pa še ta odhaja).

Si razmišljala o vrtcu? Na začetku bo težko ampak verjemi da se bo prilagodil in naučil postaviti zase, če ga vpišeš mu boš samo dala dobro stvar za celo življenje.

_____________________________

Lep pozdrav! K

Naslednjo jesen ga nameravamo dat v vrtec. Takrat bo star 2,5. Letos tako ni dobil, pa če tudi bi dobil, ga verjetno ne bi dala, ker sem jaz ravno začela s službo in predvidevam, da bi bila precej na bolniški.

Veš , moja prva punčka je bila tudi taka, samo da ni jokala, ampak samo se obrnila in šla. S časom se je to spremenilo. Ima pa še vedno rajši mlajše otroke za igro, ali pa kar nekaj let starejše.
Jah, otroci so si pač različni...
po mojih izkušnjah tudi vrtec ne bo veliko popravil to...ima pač tak karakter.

To je tipično za otroke, ki se redko srečujejo z drugimi otroci. Naša sta bila ista, dokler nista prišla v vrtec, saj doma se jima ni bilo treba "boriti" ne za igračo, ne za pozornost ali kaj tretjega.... Tistih par obiskov z otroci pa tudi ni pustilo nekega vpliva....V vrtcu so jima na začetku tudi vsako igračo vzeli, še dobila sta kakšno od prijatelčkov po glavi....Mi je bilo kar hudo, ko sem to enkrat slučajno videla.

Je pa to trajalo nekje 1 mesec. Potem pa sta se moja dva tudi znala postaviti zase in svojo igračo... Ja, vrtec sigurno pomaga.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Tudi moj fantek je bil točno tak kot opisuješ. Tudi do odraslih je (bil) zelo nezaupljiv, sramežljiv in zadržan. Pri dvajsetih mesecih je šel v vrtec, sedaj ima skoraj 4 leta. Res je, da je vrtec zelo pozitivno vplival na njegovo socializacijo, vendar si družbo vrstnikov išče šele kakšno leto. Kar naenkrat se je zgodil preobrat in iz sramežljivega fantka, ki je bežal iz igral, če je prišel kakšen starejši otrok, se je spremenil v zelo družabnega otroka. Danes komaj čaka družbo in tudi tuje otroke kar povabi: "A se greš igrat z mano?"
Prepričana sem, da ima največ pri tem karakter in šele potem vse drugo.
Skratka, ne sekiraj se preveč in ga nadvse nežno podpiraj in opogumljaj. Vse bo prišlo samo od sebe ob svojem času, ko bo otrok za to.

Srečno!

Naš je tudi bolj nežen in občutljiv, igra se ob drugih otrocih, ne z njimi, če mu kdo vzame igračo, ga samo debelo gleda ali plane v jok ali se pride k meni crkljat. Enkrat sem nekje prebrala, da se otroci tam nekje do tretjega leta tako ali tako ne znajo igrati drug z drugim, tako da se jaz ne sekiram preveč, čakam pa tudi na preobrat v vrtcu septrembra 2008.

Lp,

živa

kako lahko pri 1,5 let starem otroku sploh načenjaš varianto o samozavesti...raje ga uči naj stvari deli z drugim...ja! ti ga kar uči, naj se grebe...pri 30-ih pa bo ga strah, kje naj še več denarja nagrebe...zdaj imaš priložnost, ko še ni toliko "lažno samozaveten", da ga naučiš ljubezni in da stvari deli z drugimi...kaj je s tisimi, ki grebejo: zarad takih so vojne,,,

mogoče ga preveč vežeš nase...se vstran obrneš, pa že joka,,,isto z igračo...sprejmi,da bo enkrat imel svoje življenje,,,pusti ga dihat...zato je z igračo tako..

da tebe jezim  glej kaj ti delam...

sem direktna,,,marsikdo tukaj gor pa se tako smili sam sebi...men pa je fajn...veš kako se zabavam s takimi kot si ti

ja enkrat ga začneš učit...npr. glej kako hitro se navadi-nekateri-da se je fajn nosit...to ti je temelj...čimprej tem bolje...glej: upam, da bo meni uspelo, vse kaj pišem se trudim tako živet...včasih mi gre včasih pa ne...samo vidim, da ful ljudi ni zrelih za BREZPOGOJNO LJUBEZEN, vsem se zdi utopično in nemogoče...jaz se to trudim učit svojga otroka in širit vse okrog...morm novo temo nekje odpret, da se mi pridružijo takšni, ki so na mojem nivoju razmišljanja...

sicer pa,,,kdo ste vi, da komu sodite...to je moje mnenje,,,če ti ne paše, pač spreglej...lahko ravnotako pišem, kot ti,,,mal drugač gledam na svet kot vi pač...

težak

ne...ravno to pravim, da je treba otroka spustit, da ne bo doma pri 30...ej...ful površno berete

No, mami miki, če bi ti malce lepše in slovnično pravilno pisala, bi mogoče tudi ostale lažje razumele, kaj želiš povedati.

Sicer pa - tudi jaz se strinjam, da je veliko odvisno predvsem od karakterja in da 1,5-letnik še ni dovolj zrel za druženje in igro z vrstniki. So si tile malčki tja do 3. leta starosti pač bolj samozadostni oz. bolj usmerjeni v ožjo družino.
Vrtec načeloma lahko pozitivno pripomore, ne more pa narediti čudežev, če je otrok po karakterju pač nekoliko bolj zadržan.

Ah, mami_miki, nisi me čisto dobro razumela. Saj nočem, da bo nek grebator in nasilnež, samo želela bi si, da bi se znal malo bolj postavit zase, ne pa da takoj obupa.

In ni tak, kot si napisala-da joka, samo da se obrnem stran... Je zelo samostojen v igri, sam rad raziskuje med igračami, še raje pa zunaj. Problem je samo, ko pridejo še vrstniki zraven...

Se pa strinjam, da je še premajhen, da bi se igral skupaj z drugimi otroki, to pride na vrsto čez kako leto ali še kasneje.

mi paše bolj v slengu pisat, ker morem drugje skoz pisat bolj uradno...se bom potrudila da bom lepše pisala...sicr pa tisti, ki hoče razumet, razume

mami_miki...jaz te razumem, ampak delaš eno napako...vsiljuješ svoja spoznanja...to deluje odklonilno...imaš prav...brezpogojna ljubezen je oreng zdravilo, ampak da je to ponujeno nevsiljivo...ti pa nas prepričuješ v svoj prav...sem nekje prebrala, če bi starši izrecno delovali z brezpogojno ljubeznijo, bi zaprli pshiatrične ustanove.

eya...jaz ti svetujem, da se z otrokom čimveč pogovarjaš, ja, mu izkazuješ ljubezen, glejta knjigice, se učita....in ko bo začutil eno stabilnost, varnost ob tebi...da mu skoz stojiš ob strani, bo naredil bolj odločnejše korake v svet...ja, rdeča nit...ljubezen...pa ne boj se da ga boš scartala.

Z ljubeznijo ga tudi ne boš vezala nase...

pa mami_miki...poznaš tisti pregovor.."ne meči svinjam biserov"...

ja...saj brezpogojna ljubezen je lahko samo NEVSILJIVA...nisem mislila vsiljevat, če se tako čuti...jaz ne čutim tako...mogoče me ne čutiš prek teh postov...ni moj namen vsiljevat...ampak širit zavest o Ljubezni...včasih mogoče deluje vseljivo...saj vseeno-vglavnem, da se nekaj premika in da se dogajajo spremembe...si pa fuuuuuuuul želim, mogoče preveč, za vse da bi nesebično delili ljubezen...isto kot za sebe pa za tebe pa za vse na tem svetu...zato živim in včasih če mi ne uspeva, se mal jezim-ampak to je moj problem...thanks, za opozorilo, je že bilo z namenom..ko gledam tebe, gledam sebe-si samo moje ogledalo, da mi kažeš kaj sem in kaj nisem...