![clock-img](https://www.ringaraja.net/m/images/icons/clock.png)
21.11.2012, 13:07
![pencil-img](https://www.ringaraja.net/m/images/icons/pencil-pink.png)
5175
Če se ogleduje okrog, ko bi se moral oblačit, mu rečeš, vzemi v roke nogavico in jo potegni na nogo. Potem pa še drugo nogavico. In na koncu pohvala, ker je pohitel in naredil nekaj od začetka do konca.
Namreč, jaz delujem nekako podobno kot Inigo. Želim, da je otrok malo bolj samostojen. Saj pri 4ih letih in nekaj mesecih že dolgo gleda postopek v živo in ni tako zelo imaginaren. Mojadva tudi naredita vse (no, ne vedno), če stojim zraven in govorim - nogavico dol, pa tudi drugo, pa nogavice v koš, pa zdaj pa še hlače.... ampak OK, tako na začetku, pri učenju teh postopkov. Ne pa pri štirih in pol, ko so ta postopek doživeli že 300x v taki obliki.
To želim pri naši skoraj 4-letnici spremeniti, ker pri starejšem(skporaj 7-letniku) sem postopala kot zgoraj napisano. Če ni šlo drugače, sem pa stala zraven, dajala navodila in si izmišljevala zgodbice. In zdaj še vedno čaka na navodila. Če mu rečem, naj gre v kopalnico se pripravit na kopanje, kar odluta nekam. Morda celo v kopalnico, ampak slačit se pa skoraj nikoli ne začne - najde kaj bolj zanimivega.
In to dajanje navodil nx vodi v težave tudi drugje in kasneje. Pri poslušanju navodil v vrtcu/šoli - oziroma pri čakanju na navodila, ki pa jih ni (več), saj se sklepa, da otrok naredi sam, kar je treba, ne pa da se ga vedno vodi.
Torej, kako bdeti nad otrokom, da naredi vse potrebno in ga khrati naučiti, da to (kmalu) začne opravljati popolnoma sam? Kaka ideja? Če sem zgrešila že pri starejšem, ne bi rada še pri mali. Pa da takoj povem, da ti tako drastično, da pa vidim precej bolj samostojne otroke in tudi nekaj bolj izgubljenih, le da je slednjih manj.
![clock-img](https://www.ringaraja.net/m/images/icons/clock.png)
21.11.2012, 13:39
![pencil-img](https://www.ringaraja.net/m/images/icons/pencil-pink.png)
4378
Namreč, jaz delujem nekako podobno kot Inigo. Želim, da je otrok malo bolj samostojen. Saj pri 4ih letih in nekaj mesecih že dolgo gleda postopek v živo in ni tako zelo imaginaren. Mojadva tudi naredita vse (no, ne vedno), če stojim zraven in govorim - nogavico dol, pa tudi drugo, pa nogavice v koš, pa zdaj pa še hlače.... ampak OK, tako na začetku, pri učenju teh postopkov. Ne pa pri štirih in pol, ko so ta postopek doživeli že 300x v taki obliki.
To želim pri naši skoraj 4-letnici spremeniti, ker pri starejšem(skporaj 7-letniku) sem postopala kot zgoraj napisano. Če ni šlo drugače, sem pa stala zraven, dajala navodila in si izmišljevala zgodbice. In zdaj še vedno čaka na navodila. Če mu rečem, naj gre v kopalnico se pripravit na kopanje, kar odluta nekam. Morda celo v kopalnico, ampak slačit se pa skoraj nikoli ne začne - najde kaj bolj zanimivega.
In to dajanje navodil nx vodi v težave tudi drugje in kasneje. Pri poslušanju navodil v vrtcu/šoli - oziroma pri čakanju na navodila, ki pa jih ni (več), saj se sklepa, da otrok naredi sam, kar je treba, ne pa da se ga vedno vodi.
Torej, kako bdeti nad otrokom, da naredi vse potrebno in ga khrati naučiti, da to (kmalu) začne opravljati popolnoma sam? Kaka ideja? Če sem zgrešila že pri starejšem, ne bi rada še pri mali. Pa da takoj povem, da ti tako drastično, da pa vidim precej bolj samostojne otroke in tudi nekaj bolj izgubljenih, le da je slednjih manj.
ravno to!
ker vem, da zna to sam. da je tko počel že pred slabim letom. zdaj se mu pa za vsako sanja zraven... ravno tega se bojim, da bo pa potem rabil skos nadzor in ne bo vedu še prdnit ne sam - malo karikiram
![user posted image](https://www.ringaraja.net/forum/upfiles/smiley/jezicek.gif)