Oooooo, tema zame.
Naš lumpi je star skoraj 10 mesecev, korig. bo pa 8,5 meseca. Je zelo, ampak res zelooo živahen. Nonstop je v muvingu, previjanje je misija nemogoče, med hranjenjem kar pleše v stolčku (sploh če je že utrujen, takrat je najhuje), pri miru ni skoraj nič, razen kadar spi, tudi ko pije po flaški, mora opletat z rokicami in nogicami. V vozičku je tudi nonstop akcija, brca, krili z rokami, vleče pasove od vozička No, priznam, ima tudi dneve, ko je kar miren in lepo opazuje naokoli, ampak to ni prav velikokrat). V banjici se nonstop postavlja na kolena, pa obrača na trebuh - prav zašvicam, preden ga skopam in potem oblečem v pižamo. Sicer ne vem kako je z drugimi dojenčki, mogoče so tudi taki, ampak meni se zdi moj nadpovprečno živahen. Ko gledam druge v vozičkih, večina pri miru sedi, naš pa... Tako energičen je bil že od vsega začetka, zdaj pa ko kobaca, pa sploh nima miru. Je pa res, da se zna sam zaigrati tudi po 15min ali pol ure, s spanjem pa zaenkrat tako podnevi kot ponoči nimamo težav.
Sem že tudi jaz slišala, da so nedonošenčki bolj trdoživi in posledično bolj živahni, bi pa rada slišala tudi strokovno razlago, ali je res kaj na tem ali pa so to samo prazne marnje ala "baba čula, baba kazala". Ker če pomislim, moj ni bil ekstremen nedonošenček in tudi ob rojstvu ni imel drugih težav, kot blago dihalno stisko, tako da bi res rada vedela, ali so to samo prazne marnje, ali pa prezgodnji porod res kaj vpliva na živahnost. Čeprav, ko pride k meni moja mami, mi reče, da sem bila taka tudi jaz. Zelo živahna, zahtevala sem ogromno pozornosti in dolgo dolgo se nisem znala sama igrati, ampak je moral kdo od staršev ali pa starejši brat asistirat. Pa nisem bila nedonošenček.