Sprašujem za mnenje glede 3. zadev:

- 4,5-letni sin se skoz krega z 1,5-letno sestrico - ne samo da se spravlja nanjo, ji nagaja, se ji smeje, če pade, tudi vzema ji stvari iz rok in ona seveda potem joče. Že od njenega rojstva je zelo ljubosumen kljub temu, da ima od naju veliko pozornosti in ljubezni. Ga skušava vplesti v igro s sestrico, ampak redko uspe. Skratka, 5 minut ju ne morem pustiti v sobi sama, da bi se igrala, ker je takoj jok. Zdaj se pa še mala brani, ga udari in spet jok. Kak nasvet? Nočem, da izpade, da vedno zagovarjam sestrico. Kako na lep način doseči, da bi se sorojenci razumeli?

- sin je še vedno v fazi "ne". Če gre za kaj nepomembnega, se ne sekiram, ker ignoriram ali dosežem svoje z doslednostjo. Npr. če noče v kopalnico umit zob, čas teče in ga zmanjka za knjigico. Skrbi me za nevarne stvari. Naj razložim: ko gremo ven, se obleče in obuje, jaz še oblačim malo, on me ne počaka, čeprav mu pravim, da ne sme sam ven. Lahko bi namreč stekel na cesto, kar je že parkrat naredil, ko sem bila zraven. Zadnjič smo šli v dolino k potoku, ko smo nameravali domov, je sin stekel po hribu gor, ni naju počakal, sem kričala za njim, počakaj, gremo skupaj, pa nič. Izginil. Sem pohitela z malo gor in naju je smeje čakal na dvorišču. Sam stekel čez cesto, s tem, da je potka od potoka k nam nevarna, ker je direktno navezana na glavno cesto, kjer bi voznik zelo težko ustavil, saj je strma cesta, pa še iz ovinka pripelje. Skratka, ali pretiravam, ali naj otroku pustim več samostojnosti ali kaj? Sin se je seveda pohvalil, da je čisto sam prišel domov. Rekel je tudi, da je pogledal na obe strani ceste (kot ga učim vsak dan, ko greva v vrtec), a me to ne potolaži. Enostaqvno sem bila jezna, kar sem mu tudi povedala, sem mu razložila (že stotič), zakaj me mora pri takih stvareh ubogati. Kazni mu nisem dala, ker nisem vedela, kaj naj. Ponavadi mu za grdo obnašanje zvečer ne preberem pravljice(če npr. tepe med trmarjenjem). Kako bi reagirali oz. kak vzgojni ukrep bi bil primeren?

- sin večkrat grdo govori, pa ne le, ko se trma, tudi v smehu reče "drek, kakica" ipd. "mami, ti si drek", "mami, ubil te bom" dostikrat kriči, ko ni po njegovem oz. se trma. Kako naj ravnam v tem primeru? Marsikdo pravi, pusti ga, ignoriraj ga, saj ne ve, kaj to pomeni. Meni se pa za grde besede ne zdi, da bi jih moral ignorirati. Mu povem, da grdo govori, ne vem pa, kako to preprečit. Sigurno jih ni slišal od mene, ker se z možem trudiva, da tega besednjaka v družini ni. V vrtcu pa tudi drugi menda govorijo take besede.

Živjo,

doma imam 4 letnika in 2,5 letnika. moja taktika pri tvojem prvem vprašanje je, da ju pustim, da se sama zmenita. za vse in ja že od 1,5 let dalje. mogoče je malo ekstremno, ampak pri nas deluje. če se dereta, sta oba kaznovana. če se pulita za igraču jo odvzamem in dam na visoko polico. če se tepeta, kregam oba - enega ker je udaril, drugega ker se cmeri. če se kregata  katero risanko bosta, ne dobita nobene. skratka, naredila sem tako, da onadva držita skupaj in sem jaz "nesramnica" ki ju omejuje. obenem se ne vmešavam v njujine igre. če recimo eden drugemu nekaj vzame, rečem sama se dogovorita. če kdo tožari, rečem ni lepo tožariti in sploh ne raziskujem zakaj jok. pohvalim edino, če mi ponavadi starejši pove, da je kaj nevarno. pri nas deluje. ne iščeta več pomoči in zaledja pri meni ali možu, se dogovorita sama.

moj starejši tudi zelo rad naredi nevarne stvari. pri nas je vsaj deloma zalegla taktika, da ga čimbolj hvaliva in spodbujava samostojnost tam, kjer je dober. kjer je nevarnost na meji, recimo na igrišču pleza na neplezalan igrala, pa pač malo zamižim. vedno sebe vprašam, kaj je najhuje, kar se lahko zgodi. ok, lahko bi si zlomil kaj ampak to si lahko tudi doma na stopnicah. če ni življenje ogrožujoče, zamižim. včasih mi uspe, včasih pa ne. mislim, da je tip človeka, ki adrenalin potrebuje. pa manj ko čuti, da sem mu za hrbtom, bolj sam pazi, kaj dela. za bolj nevarne stvari pa kaznujem. Saj ne vem, če sem kaj odgovorila na tvoje drugo vprašanje?

za grde besede pa bom še prišla nazaj pogledat na to temo, če si dobila kak pameten nasvet, ki bi ga lahko tudi jaz uporabila. bi bilo lušno, če bi moja znala samo kakica in drek . skušam ne dajati posebnega pomena s strašnim zgražanjem takemu govorjenju, ker je potem slabše. ampak vseeno pa še uporabljata besede, ki mi niso pogodu.

< Sporočilo je popravil Kasija -- 26.10.2011 9:21:50 >

Jaz bom komentirala le na 2 točko (ostali dve nimam izkušenj). Pri nas je bilo tako, ampak že pred 2 letom. Kar se tiče ceste... tu ni debate pri nas. Če ni ubogal, sem se sklonila k njemu, povedala da se to ne sme, kaj se lahko zgodi,  ga prijela za roko in odvlekla domov, ali smo prehodili le 10m ali pa 2 km. Nisem popustila, tulil je celo pot, ljudje so se ozirali, doma pa je sledila kazen-sedenje, na koncu še enkrat pridiga. Kdaj pa kdaj je še probal, ampak sledilo je isto in ga je streznilo, tega več ne počne.
Vedno pa smo še uporabljali, mislim da ronjin nasvet . Če sva našla kakega mrtvega črva, polža, ga je pač avto povozil, ker ni mamice držal za roko in ni ubogal. Kruto, ampak si je zapomnil in je delovalo. Naš je pri 2 letih s poganjalcem dirkal po mestu in ob prometni cesti, zato tu ni bilo debate- vsakokratno opozarjanje, tumpanje, hvaljenje, hvaljenje in še enkrat hvaljenje- to jim je balzam za dušo.... In otrok se navadi. Pa še zdaj pri 3 letih, ko dobro ve kako in kaj, pa se ustavi sam, pogleda avto, še vedno razlagam zraven- mož me ima že za čudno, ampak pri otroku nikoli ne veš.
Kar se tiče, da ti pobegne iz hiše- ja pa zakleni vrata. Če zna odkleniti, pa se z malo postavi pred vrata in jo tam oblači. Ko greste ven, če ne uboga, pa nazaj domov in kazen. Sprva bo naporno, ker moraš oba obleči in sleči, ampak bo videl, da se ne hecaš in mu bo žal, da ne more zunaj uživat. Na cestu ubogaj, ko pridemo na igrišče lahko delaš kar hočeš.
Nimam še enga otroka, imamo pa psa in gre vedno z nami na sprehod, pa je pes bolj pačasen, saj lula, pa kaka, pa voha, pa pobirat kakec, pa it do koša za smeti... včasih je hitrejši, ko zavoha kaj..... tak da moram tudi oba usklajevat in mora poslušat, počakaj, pes lula... pa pes je žal moral kdaj tudi počakat s kakanjem, ker otrok ni ubogal in smo šli domov. P apo kazni ponovi vajo, saj pes mora ven

Nikoli pa našemu ne vzamem knjigice zvečer, če je čez dan poreden. Kazen sledi takoj. Knjigica in odhod v posteljo, pa naj ostane nekaj lepega za zaključek dneva. Če bi našemu vzela zvečer knjigico, mu to prav nič ne bi pomenilo- pa ima zelo rad knjigice, več odnese s takojšnjo kaznijo. Meni je to isto, kot ko si otrok nekaj želi in reče da bo priden (ima tudi namen bit priden), pol pa dobi, pa čez par minut ali ur raztur.

Pri grdih besedah pa še nismo. Reče sicer ježešna, ampak meni je tak smešno, ko to pove, da mu nisem niti enkrat rekla, da je grdo, saj sploh ne vem ali je grdo .

< Sporočilo je popravil Hope2 -- 26.10.2011 10:00:45 >

pri nas je kazen takoj. ALi ga popokam in odnesem domov, pa četudi se dere kot zmaj, ali ga pa dam na mestu sedet. Smo že tudi sedeli v mestu.

Ampak prej seveda povem, da če to še enkrat naredi ali se ne opraviči takoj, ali preneha, da ga bom dala sedet. Potem se pa sam odloči ali bo sedel ali bo ubogal.

Grde besede? Uf... takoj kazen s sedenjem.
Pretepanje (sedi 3/4 ure, ne glede na to koliko je star) to je pri nas strogo prepovedano! Dokler sta sedela po 4, 5 minut ni nič pomagalo pri proti pretepanju. Daljše sedenje ju je pa streznilo zelooooo hitro.

pravljic jima pa tudi ne jemljem, ker sem mnenja, da se otrok pred spanjem mora umiriti in iti spat pomirjen oz. vedoč, da mami ni več jezna in ga ima rada.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 26.10.2011 11:05:21 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Hvala za odgovore. Vem, da je najbolje pustiti, da se otroka sama zmenita, ampak po moje to še ne gre, če je sin star 4,5 let, hči pa 1,5. Ona bo vedno "izgubila" oz. nadrsala. Ne morem pa pustit, da jo bratec vedno premaga v smislu, saj sta se sama zmenila. Če je že tako fizično močnejši in drugače se ne bosta zmenila, kot da ji stori nekaj na silo. Kar se tiče knjigice, ki mu jo vzameva pred spanjem, če je bil čez dan poreden: se strinjam, da mora kazen slediti takoj po nagajanju, ampak pri nas ne pali nič. Zvečer vedno ve, zakaj knjigice ne bo, ve, da zato, ker je čez dan naredil to in to (kričal, me udaril, skoz nagajal sestrici ipd.). Skratka, ve, zakaj takšen ukrep. Pri majhnih otročkih bi bilo drugače, ker bi že pozabili, kaj je bilo popoldne. In kaj naj naredim takoj po tem, ko mi je ušel in stekel sam čez cesto, jaz sem pa z malo pritekla za njim čez par minut? Kateri je tisti takojšen ukrep? Da gremo notri? Pa saj mi je cilj, da smo čim več zunaj, na zraku. Tudi če gremo na sprehod, pa bi se grdo obnašam, kaj naj? Ga na silo dvignem in nesem kilometer do doma? Ker sam pač ne gre. Zato se spomnim knjigice, ker je to edina igrača, ki mu nekaj pomeni oz. mu je hudo, če jo zvečer izgubi. Se pa v vsakem primeru pred spanjem oba z možem pocrkljava z njim (z obema) v postelji, ne glede na to, ali je knjigica ali ne. In vsak dan mu poveva, da ga imava rada, četudi je nagajal (oz. počel to in to). Ve, da je bilo grdo njegovo obnašanje in ne on.

NE razumeš bistva kazni.

ja, tudi nam je lepo zunaj, ampak kazen je kazen.

Kazen mora biti takojšnja.

Sama priznavaš, in praviš, da očitno vajine metode ne pomagajo.

Samo vztrajati je potrebno in biti dosleden in nepopustljiv.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 26.10.2011 14:56:33 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Paštetka, če te prav razumem, bi bila po tvojem prava kazen ta, da greva notri (če mi je pobegnil čez cesto)? Ampak to je potem tudi kaznovanje mene in hčerke, ker bi bile rade zunaj. Drugače pa mi je jasno, kaj pomeni doslednost, jo tudi izvajam, edino v določenih primerih enostavno ne vem, kako ukrepati.

Tako. žal.
Ali ga pa v parku na klopci daj sedet in počakaj, da mine kazen in se opraviči.

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Knjigica ni samo zaključek dneva. Je tudi čas, ko se otrok umiri ob starših, čas ki je namenjen samo otroku in se zelo razlikuje od časa ko si z otrokom na sprehodu. Tako da knjigico ne bi ukinjal za kazen, le če raje izbere kaj drugega kot nadomestilo. Npr. pravljico za lahko noč po radiu. Vseeno pa je potrebno po moje otroka vspodbujati s knjigo, ne pa da bo odrasel in bo vedno ko bo pogledal knjigo se spomnil tistega občutka kazni.


Po moje gre nekako takole: Od otroka različne stvari verjetno zahtevaš, nisi pa dosledna. Otrok pa dobro ve', da nisi dosledna in to izkorišča. Če je tako, je potem kaznovanje "perverznost".

Takojšnji ukrep je preprečitev. Preprečitev = Doslednost

Prav čudno mi je, da dobro točno veš kaj bo otrok naredil in mu potem še pustiš, da to naredi. Če bi se res odločila da boš preprečila, bi tudi lahko preprečila. Tako pa zgolj zanašanje na kazen....Poglej, če je stvar nevarna ,me ne moreš prepričati DA NISI MOGLA PREPREČITI. Ker če bi ga res zbil avto, kaj boš rekla? da nisi mogla? Odrasla oseba pa ni mogla preprečiti otroku uhajanje čez cesto? 4,5 letni otrok ne more imeti več samostojnosti na cesti, če ti ni jasno si preberi prometno zakonodajo.

Otrok bo pa vedno poskušal prestopiti mejo. Vprašanje je KDAJ mu to dovoliti in otroku s tem tudi dati tisti občutek, da se lahko meje preseže, kar bo potreboval v poslovnem življenju. Če je preveč v kalupu in če je za vsak prekršek sankcioniran, kako naj se razvije izven okvirov. Tako da je tudi popustljivost umetnost vzgoje.

Kar pa se tiče grdih besed. Grde besede ne preslišimo ampak VEDNO otroka ustavimo in mu povemo, da je to grda beseda in da se doma ta beseda ne govori. Seveda  je razlika med govorjenjem ali pa izgovorjenim v jezi. Obakrat opozoriš a v prvem primeru vstrajaš v drugem pa poveš in moraš počakati, da se umiri. Tudi ti v jezi ne moreš slišati ali razumeti, tako tudi otrok ne more.

Za moje pojme maš tu čist zgrešeno predstavo. Ja primi ga, nesi ga, vleči ga. Lej saj ne boš delala to v nedogled, ker bo takoj vedel, da ne bo mogel, če boš ti dosledna, odločna. Kaj je v primerjavi, da ste 3 dni manj na zraku, kot da ti še vcsaj 2 leti nagaja tak, bog ne daj, da se mu kaj zgodi.. Pa to sploh ni treba, da ste manj na zraku. Greste ven, ko ne uboga, greš domov, odsedi kazen in greste nazaj ven na zrak.  Saj sedi 5 minut oz dokler se ne opraviči in razmisli. Vidim sam en kup izgovorov in neodločnost s tvoje strani in to mali izkorišča.

Saj naš tudi če knjigice ne dobi joka in misli da je kazen, ampak to ni to. Kazen mora biti takoj, da je učinkovita. Tvojemu je zunaj tudi luštno in bo bo bolj hudo, če ne bo mogel bit zunaj, ampak da bo moral sedet not in bit kaznovan. Zakaj pa potem ta vaš način ne pali, očitno je tu nekaj vseeno narobe. Kot pravim, to je tako, kot ko obljubi nekaj in je čez 3 minute že drugo.

Pa verjami, da je še z manjšimi težje, saj včasih imaš občutek in se obnašajo, kot da sploh ne razumejo kaj govoriš. Vaš j evelik in mora vse bolj razumet, tudi posledice, mu ne rabiš črvov kazat, tako kot sem jaz mojemu 2 letniku.

Vsaj jaz bi naredila tako, četudi si za njim stekla po parih minutah, sledi kazen takrat (saj prej ne moreš )- ali ga tam posadiš ali pa odvlečeš domov-  to večja kazen, si bolj zapomni. Med tem ko joka na poti domov, je že del kazni, že ve, da se ne hecaš in da je nekaj hudo narobe naredil. Drugače pa sem jaz mojega takrat v predosbo dala sedet, jaz ap sem se šla ven hladit- ti s epač greš s hčerko ven igrat. To bo še dodatna kazen za njega, vidve se igrata in vidve zabavata, on pa mora sedet. Ko se opraviči, mu razložiš zakaj je sedel oz bil kaznovan, da se to ne sme in če ni lepše da se lepo imate in igrate, pa ga povabiš da se gre z vama lepo naprej ven igrat. Poveš mu, da ga imaš preveč rada, da bi dopustila, da se mu kaj zgodi

Dobro, zdaj to zveni pocukrano, ampak nekako tako mora bit, kazen, strogost, odločnost in na koncu cuker

to je prvi znak neodločnosti, kako ne veš kako ukrepati? Na tebi je da določiš merila in red, kaj je dopustno in kaj ne in kaka kazen sledi. Če ni dopustno ni debate- kazen. Mi zato uporabljamo vedno isto kazen- sedenje. Ker tak točno ve, kaj sledi- jaz pa ne razmišljam kako ukrepati. Moram rečt, da naš zelo redko sedi, minevajo meseci in ne sedi, se je pa zgodilo, da je pa v enem dnevu tudi 3x. Pa ne rabi sedet 2 ali 3 minute ampak je dovolj tudi 30 sekund. Se je tudi zgodilo, da sem se kdaj zaradi svojih čustev prenaglila, ampak sem se mu opravičila- ja tudi mama naredi napako, in je fajn da priznaš napako otroku in pol gre tudi mama sedet oz jo opozoriva in skregava

na enem predavanju sem slisala (od avtorjev knjige "varuh otrokovih dolznosti"), da je VEDNO kriv najmlajsi. sama izkusenj nimam, ker imamo samo enega mulcka doma-mogoce pa za v razmislek.

najmlajsi tocno in zeeelooo dobro ve, da bo VEDNO kriv najstarejsi. beri: ko so otroc sami v sobi, najmlajsi ve, da bo nic-videca-mami priletela iz kuhinje in kegala/kaznovala najstarejsega po defoltu-in si upa marsikaj in se vec!

in tudi ce mami vse vidi, je najstarejsi tisti, "ki bi moral biti pametnejsi in imet sestrico rad, ker ve, da je se mala in da se ne razume/zna vsega...bla bla bla". najbolj nebogljen clan druzine se tega se kako dobro zaveda-in izkorisca v nedogled...

menda ni treba dostikrat tamanjsih okregat, da se zadeve spremenijo

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Mislim, da o moji (ne)doslednosti vem največ sama, zato so vaši komentarji na to temo odveč. Želela sem konkreten nasvet za konkreten primer. Ne vem, kako si predstavljate, da bi lahko 18,5-kilskega fanta nesla oz. odvlekla domov iz sprehoda (če se grdo obnaša, steče na cesto ipd), sploh če sva par kilometrov od doma, pa še če imam s sabo 1,5-letnico brez vozička. Ker moj mali se upira in ne bo šel za kazen kar sam domov. Pa če ponovim primer od zadnjič. Mali mi je ušel po hribu navzgor, sem klicala, naj se ustavi, itak da s strogim glasom, pa ni hotel slišati. Ujeli ga pa itak ne bi mogla tako hitro s tamalo v naročju. V vsakem primeru bi mi ušel, ker je bil predaleč pred mano. In tega nisem mogla predvideti, ker še ni nikoli naredil česa takega. Stekel je že na cesto, amapk takrat sem bila tik poleg njega. In sem lahko ukrepala takoj. Tukaj mi je pa ušel in me čakal na dvorišču. Kar se pa tiče sedenja na stolčku, pa ne pali pri vseh otrokih. Smo imeli, ko je bil manjši, odmor, se pravi, je šel v sobo, ko se je grdo obnašal (tepel, kričal) - to je podobno ukrepu sedenja na stolčku. Vendar je bil otrok še bolj divji, razbijal je po vratih, razmetaval stvari. V glavnem, ni se obneslo, čeprav sem tiščala vrata in mu nisem pustila ven, dokler se ne umiri. Sva z možem ugotovila, da je bolje, da ga že prej ustaviva, preden znori in se pogovoriva oz. na miren način rešiva zadevo, preden eksplodira. Zdaj tako hudih izpadov nima več, razen - kot rečeno - zunaj na cesti. Ampak njemu je to fora, on se smeje, kadar steče na cesto. Pa niti ne bi bila kazen zanj, če bi šel noter, ker ga komaj spravim ven na zrak. Pa še to: knjigice oz. branje vselej promoviram, ker vem, kako je to pomembno. Zato se strinjam, da je butasto mu vzet knjigico za kazen. Samo v kakem primeru enostavno ne vem, kako ukrepat, in če sem zato slaba mamica (oz. nedosledna), pač sem. Pa še odgovor glede tega, da je vedno starejši kriv. Pri nas zaenkrat to žal večinoma drži. Sin je močnejši, zato ji lahko vzame igrače ali jo podre na tla. Včeraj smo bili zunaj na dežju, ji je dvakrat potisnil kapo dol na obraz in jo enkrat porinil na tla. Saj menda vidim, kdo začne in je kriv, če sem zraven. Vidim tudi, kdaj mala udari njega, ko se brani.

Ja, stoli in ohlajanja res ne palijo pri vseh, npr. pri nas niti slučajno. Se pa strinjam, da si verjetno veliko že zamudila, pri nas smo imeli takšno obdobje nekje okoli 2 - 2,5 leta in z doslednostjo smo veliko dosegli, zdaj pri 3 letih imamo takšne probleme zelo zelo redko, se pa še zgodijo. Veš, ko berem tvoje pisanje, imam občutek, da tvoj fantek kriči po pozornosti - mogoče je pa vsega krivo ljubosumje na sestrico, ko jo potem zaradi tega udari/porine ipd., ga pa seveda okregaš in začaran krog je sklenjen. Mogoče bi si pa morala večkrat vzeti čas samo zanj (hčerko prepustiš možu, babici) in iti sama z njim ven na sprehod oz. z njim sama kaj početi. Takrat, ko se mu boš lahko posvetila 100%, se bosta po moje lahko tudi pogovorila, kakšno obnašanje je sprejemljivo in kakšno ne.

Vedno znova me preprosto frapira, ko slišim take zgodbe - ko mamice ne vedo več, kako bi obvladale 4, 5, 6-letnike. Ker so pretežki, da bi jih nesli, vlekli,... ko razbijajo, divjajo naokrog. Podobno zgodbo mi je pripovedovala kolegico o svojem prvošolcu, sošolcu moje madam. Pa sem ji povedala podobno, kot ugotavlja Kathy78. Verjamem in trdno sem prepričana, da se take zadeve preprečujejo in z doslednostjo urejajo mnogo prej. Otrok preprosto mora vedeti že zelo zgodaj, kakšno obnašanje je sprejemljivo in katero ne. In kakšne so sankcije. Če svojih otrok ne obvladate pri 5 letih, kako jih boste kasneje?! Frapantno, res!

< Sporočilo je popravil Nika v službi -- 27.10.2011 9:53:00 >

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

biga, mislim, da je vredno temeljitega razmisleka kaj je "bargain chip" tvojega otroka. ne uporabit nekaj kar je koristno za njega, samo sigurno je kaj kar mu nekaj pomeni in večerna knjiga ni edina stvar ki mu kaj pomeni. splača se ga res temeljito preučit. ker ko boš to enkrat našla, se boš lažje pogajala.
sigurno je res, da te testra in preizkuša in je (na žalost) dost predrzen. zame bi bile to že meje resnega problema. premisli kaj bi bilo tisto da bi mu na sprehodu lahko bil dicsiplinski ukrep (aka kar mu ni všeč in je lahko to "kazen"). ker kar tvoj sin počne je maltretiranje družine. in ne vodi v nič dobrega imho..


kaj dela na sprehodu tamali - hja, ne vem koliko bi bilo to po okusu drugih, ampak jaz bi mu to naredila takoj nazaj in nato bi ga direkt vprašala, če mu to paše. mislim, da mu manjka empatije in vživljanja v drugega človeka, da se bi temu morala intenzivno posvetit (skozi razne situacije ter iskat primere in mu jih kazat, razlagat), da si bo to lahko začel predstavljat in čutit. ker drugače se lahko razvije v zelo nesenzibilnega človeka (in življenje takega človeka ni niti najmanj prijetno).

ŠE 1x:
1. ni sprejemljivo in življensko nevarno, da ti steče po hribu ali kamorkoli kjer je cesta. Ti si in boš kriva, ko se mu kaj zgodi. Ti boš odgovarjala zaradi malomarnosti. Zato, si daj že 1x dopovedati, da v prometu, kjer preti kakšna nevarnost pomeni strogost največ. Če meni to stori, oprosti, bo dobil tudi na rit, če me kljub večkratnim opozorilom in kazni ne uboga. Njegovo življenje je ogroženo, pa če si še tako zatiskaš oči. Pri 4 letih ne more odločati sam, kako se bo obnašal v prometu.

2. zapreti v sobo in sedenje ni nikakor eno in isto. Seveda bo brcal revež in se tresel, ker ga je strah. S tem, boš lahko dosegla samo to, da ti bo kje razvil še strah pred zaprtimi prostori. Jaz dam otroka sedet na posteljo. In tu sem dosledna. Sedi na robu postelje in noge morajo bingljati dol. Drugače se zelo hitro začnejo igrati in tvoja kazen je brez učinka.

3. kateri otrok ti bo sedel na postelji, stolu, že takoj prvič, drugič tretjič ... brez protestiranja oz. sprejel kazen brez protestiranja? Skoraj noben. Ti si zato in tudi oče, da inzistirata tako dolgo, dokler otrok ne dojame, da bo moral sedeti. Naj ti povem, da se boš na začetku lepo namatrala in tudi zašvicala zraven, ko boš to dosledno uvajala, saj ti 2x iz izkušenj povem, da znajo tudi po 10 x ali več priti s postelje in se ti režati v faco. Ampak, zato si pa moraš ustvariti avtoriteto, ki je oprosti ti nimaš, in ga vedno znova nesti nazaj sedet. Tudi moja dva imata tako razliko v letih. VEm, da je naporno, ampak drugega ti ne preostane. jas sem mislisla, da ga bomfliknila že skozi okno, ampak vedno sem pomislila na besede. Bodi umirjena, odnesi ga nazaj, in znova takoj povej, zakaj bo sedel in da ga boš nosila tako dolgo dokler ne bo odsedel. Lahko brca,kriči... kazen se začne odštevati šele, ko se bo umiril . VErjami, da bo slej ko prej se tudi on utrudil in se bo sprijaznil in odsedel. Tukaj ti lahko samo rečem mirne živce in brez popuščanja. Ko smo mi to začeli uvajati, sta sedela tudi po 5 x na dan, ker nista verjela, da bo pa to zdaj vedno tako. Tam po enih 3 tednih, nam je uspelo. Zdaj pri 4,5 in 6 letih že prav dobro vesta, kdaj bosta morala iti sedet.

4. uvedi pravila, ki se je morate držati vsi. Kaj je prepovedano in kdaj se bo sedelo. Otrok mora vedati vnaprej kaj ga čaka. Tako si je "sam kriv", če si zasluži kazen. sam se je odločil. KOliko minut je za pretepanje, koliko za kričanje en na drugega, koliko za grde besede, koliko, če leti na cesto.... Vsaka nevarnost določa pri nas različno dolgo kazen.

5. to da kriči je naravni obrambni mehanizem otroka, pa saj tudi odraslega, da protestira kazni. Nauči ga z zgoraj naštetimi "akcijami" odgovornosti.

Pa naj ti še povem, tako kazen sem začela pri starejšem uvajati tudi nekje pri 4 letih in pol. JE bilo zelo hudo, ker je bil že starejši. Pri drugem otroku sem jo pa začela prej nekje skoraj pri enem letu in prej. Tudi ti se zavedajo že prav dobro, da so pa nekaj naredili narobe. REs pri 1,5 letu ni bilo tega pogosto, ampak za pretepanje, grizenje... pa je šla sedet. In je dosti bolj in hitreje sprejela kazen kot starejši.
Zdaj pri 4 letih samo rečem sedet in gre sama na posteljo. Zdaj se pri burni igri že sama med sabo menita, da bo boljše, da se ne žačneta lepo igrat, drugače bo mami prišla ....

MEni je enkrat tukaj na forumu mamica rekla, da sem si sama kriva ko je otrok takšen kot je. Sem bila ful užaljena. Ampak ti povem, da se še zdaj spomnim teh besed: da kakršnega sem si naredila, takšnega imam" In je čisto res. To spoznaš šele kasneje, ko se zadeve umirijo in tvoje "akcije" obdarijo sadove . KO, je konec vsakodnevnega kreganja, pa dretja, pa kazni... Ampak do takrat je še dolga pot, potem pa spet pridejo druge faze



< Sporočilo je popravil Paštetka -- 27.10.2011 10:07:52 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Paštetka je lepo napisala. Moj poklon.

Ja, bravo Paštetka! Očitno nismo vsi starši tako sposobni, da vzgajamo otroke na pravi način. Ampak hvala bogu, da nimam slabe vesti, ker imam svoja otroka najraje na svetu.

Biga, iz tvojih postov veje užaljenost. In to sigurno ni pravi način za urejanje zadev. Vsekakor pa ti vsi želimo veliko uspeha, to je osnovni namen naših postov, ne da bi ti solili pamet ali se prepucavali, kdo je boljši starš. Vsi smo dobri starši in vsi imamo radi otroke. In prav zato, ker jih imamo tako zelo radi, smo dosledni. Eni bolj, eni manj.

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Biga, ne bodi užaljena, no. Saj ti samo dobro hoče in za to res ne rabiš nobenih posebnih sposobnosti. Saj nobena vzgoja tudi ni 100%, ampak trudit se je pa treba. In naporno je, ja. In če si že vprašala na forumu se ti valjda skuša pomagat s kakšnim nasvetom. Nihče ne ve vsega.

Pa še kako. Meni se je tam okoli 2 - 2,5 leta dobesedno mešalo, bila sem izžeta kot cunja ampak sem vseeno vztrajala...Taako pač je, z enimi otroci gre lažje, pri drugih pa je treba vložiti več energije. Jaz sem si ves čas govorila, da če se mu bom pustila zdaj, kaj šele bo, ko bo star 5, 6 let in potem ko bo v šoli.

biga, tista gospa, ki je pred leti mene užalila zaradi vzgoje je ZARA, ki mi je danes dala poklon

Biga, ne bodi užaljena, ker ti želimo samo pomagati, da boš čim prej spregledala, da tak način, kot ga imaš ni ravno dober. Več ali manj smo šli vsi skozi to in preizkušali razne variante, finte....Ampak, ko sem ostala skoraj brez živcev, moči, mi ni preostalo drugega, kot začeti poslušati tiste, ki so nekaj že dale skoz.

Pa, da ne bo pomote, tudi jaz imam svoja otroka tako rada, da se ne da opisati. Ampak tisto besedo rad, še toliko bolj čustveno občutiš, če se lahko končno z otrokom pogovarjaš in te uboga in ni več kreganja. Ja, zdaj lahko rečem, da se nimamo samo radi, ampak, da nam je lepo skupaj in uživamo. Ne rabim se spet popoldne začet trest, da gre večer zraven in da bo sledilo eno samo pogajanje, naprej glede tuširanja, umivanja zob, spanja.... uf...

in tudi tebi želim, da bi kamalu to občutila, da se ne boš rabila trest, če ti bo otrok letel na cesto ali boš lahko v miru časopis prebrala, ne da bi rabila 5 x vmes poseči.



_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

A ti to resno?