Prosim za nasvet. Moj 2,5 letnik mi zadnja 2 tedna nekaj "štrajka". Prej sva imela tak sistem, da sem ga dala v posteljo, ostala pri njem nekaj minut (v tem času sva se še malo pogovarjala, zapela sem mu kakšno pesmico ipd.) in nato šla ven - zdaj pa je to vse šlo po gobe. Saj prvi del še ni problem, ampak ko grem ven, pa takoj skoči iz postelje in pride stat pred svoja vrata... Seveda ga takoj slišim in se vrnem do sobe, ga dam nazaj v posteljo, mu rečem lahko noč in spet grem... Pa nič ne pomaga. Bila sem prijazna, jezna, sva se že vse zmenila, sem mu že vse obrazložila, da mora spat, da se bo jutri lahko igral ... itd. in v postelji mi reče JA, potem pa se obrnem in je že zunaj...

Kaj je to spet kakšna faza???  Ker ne vem kako odreagirat. Prebrala sem, da je treba imeti neko rutino pri spanju in to imamo (vedno ga dam spat na enak način, po istem postopku, ob isti uri...). Tudi to sem brala, da s tem, ko hodi ven, išče pozornost staršev, ampak kaj ga naj kar pustim stati pred vrati?? No evo, zdaj je že spet pred vrati in zdaj že leži na tleh in kuka izza vogala kaj delam...  

Prosim ne mi reči, da če še ni zaspan, da naj ga še pustim pokonci. Moj sin je velik zaspanček in ponoči spi od 11-12 ur, skoz dan pa 2-3 ure in verjamem, da sam še ne zna presoditi koliko spanca potrebuje... Zato tudi vztrajam, da gre vedno spat ob istem času...

Vztrajam pri svojem, ampak nič ne pomaga...

Ima katera kakšno idejo??? Kako ga naj pripravim do tega, da bo ostal v postelji??

Pa tako lepo sva imela že porihtano spanje

P.S.: V tem času ni prišlo do nobenih sprememb, ki bi ga vrgle s tira.

< Sporočilo je popravil bobek05 -- 26.11.2007 19:56:51 >

_____________________________

Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.

Naš je prav zaradi tega še vedno v postelji z ograjo in bo v njej ostal dokler je ne bo prerasel . Kruto .

_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)

Kaj pa če ga vseeno kar pustiš? Pa naj stoji nekaj časa. Ti si svoj del rutine opravila, potem pa naj on dela kar hoče. Mogoče te pa preseneti in bo sam zlezel nazaj v posteljo. A joka zraven?
Če takoj skočiš k njemu, takoj ko spleza s postelje, dobi točno to, kar hoče, tvojo pozornost in to seveda ponavlja v nedolgled. Mogoče ne bo tako zanimivo, če bo videl, da ti ne padaš na to finto.
Šele ko bi prišel ven iz sobe bi ga jaz odločno odvedla nazaj v posteljo.
Poskusi!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Uf, poznam. Naš je pri treh letih to prakticiral (zgleda mal zamuja). Je hodil iz sobe po hodniku do kuhinje, kjer sem bila jaz in stal pri vratih. Ignoriranje ni pomagalo.en čas je stal,potem se je pa skorajžil in začel "afne guncat". Jaz sem ga pošiljala nazaj v sobo, tudi po 10x na večer, po moje da ene tri mesece skupaj če ne še več. Sem imela včasih živce že čist na koncu. Ampak potem mu je pa le popustilo.

če je prej to normalno funkcioniralo, potem se je nekaj spremenilo. pri nas to ponavadi pomeni, da še nista zaspana. sedaj je urnik malo drugačen, ker je zunaj prej tema in mraz, manj se dogaja in posledično gresta malo kasneje spat. ta čas pa beremo pravljice ali se sama še zabavata v postelji. če pa še vedno ne ubogata je treba pa pokazati tudi malo jeze, ampak pri nas to prevzame mož.

mogoče mu pusti še majhno lučko in naj sam gleda knjigice, pa zaspi ko bo želel. včasih tak prenos odgovornosti in samostojno odločanje veliko naredijo.

_____________________________

iz malega zraste veliko

pri nas tud skori vsak dan pride ven iz postelje... vcasih sam enkrat in ga dam nazaj pa mu povem,d amora spat, ker bo jutri pol zaspan in ne bo mogu u vrtec, vcasih gre 100x lulat, kakat, zejen... pa se morm zjezit pa pol zaspi. jest sem ugotovila, da pri nasem najbolj pomaga, da imam tak jezn glas (ne dretje) in da ga ne gledam v oci in ga dam sam v postlo. pol me pa klice nazaj, za lupcka, pa da naj ga pokrijem no in pol ponavad zaspi. vcasih pa se tud skregava u nulo in pol v joku zaspi, kar  mi je pa najslabs, ampak, ak pa ces...

lukec, ograje ne moremo imeti, ker jo bo preplezal... moj sin je precej velik za svoja leta in mu ograja ne bi prestavljala problema

taška30, nič ne pomaga če ga pustim stati...  včeraj je po trebuhu prilezel po hodniku  nekaj časa me gleda, potem pa se vedno bolj pomika naprej.. joka pa nikoli ne---- saj v tem je ravno finta, da PRIDE VEN IZ SOBE... naprej malo postoji pri vratih, potem pa počasi centi po centi prilezi ven do dnevne

piščanc, hvala za nasvet, ampak ne vem če sem pripravljena 2,5 letniku dat možnost odločanja kdaj bo šel spat... saj pravim, da je naš velik zaspanček (takšen je že od rojstva)... ob 18h mi že tako zeha, da bi slona pojedel... lučko mu pustim na hodniku, ampak knjigic pa ziher ne bi gledal - definitivno bi še naprej prihajal ven.. mogoče je drugače če sta 2 otroka skupaj in se lažje zamotita... kaj pa vem, samo razmišljam na glas
aja, pa še to - pri nas mož spanja ne more prevzeti, ker ima zvečer treninge in ga ni doma

katka11, sem se že pogovarjala z njim o vsem božjem... da je treba ajat, ker bo drugače jutri preveč utrujen za igranje, pa da se bomo jutri igrali to in ono, šli tja pa tja, ampak da je zdaj treba ajat, da bo spočit... mislim, obljubi mi svašta (po moje še sploh ne razume, kaj pomeni, nekaj obljubiti), čez 30 sekund pa je zunaj...

vsem hvala za nasvete... očitno bo trajalo nekaj časa, da spet vzpostavimo nek red pri spanju (se pravi, treba je vztrajat do konca)...
še najhitrejši in učinkovitejši način za zaspat je trenutno metoda: igranje žandarja - ves čas imam nekaj za opraviti v bližini vrat (ali na hodniku pobiram s stojala oblačila, ali grem v kopalnico, ali pospravljam čevlje...) in ga tako ves čas nadziram... ko vidim, da se hoče dvignit, mu takoj rečem, da naj se uleže in to tudi naredi, brez protestov.. to toliko časa počneva, da na koncu obupa (po enih 10-15 minutah) in zaspi... ampak to nadziranje tudi ni nek način  res upam, da je vse to samo začasno in bomo hitro spet na starih tirih

_____________________________

Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.

Nič pogovarjat. V posteljo nest, pač 10x če je treba. Ne smeš popustit. Pri nas namreč smo in je do 4.leta trajalo, da spet normalno spi.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Joj, Bobek, malo sem se pa nasmejala, ker si kar predstavljam srčka malega, kako kuka iz sobice, pa tiste navihane učke švigajo sem in tja, potem pa še po trebuhu pripleza ven... Madonca, kako naj bo človek hud na take cukre? 

Daj mu eno pravljico na radio, da bo poslušal in zraven zaspal.


_____________________________

jah sej moja isto počne pa je čez 3 stara. nekaj časa nazaj ko smo uvedli tavelko pojstlo je bila še v žaklu in takrat me je blo strah, da bo lezla okoli z žaklom pa že tko je štorasta, tako, da sem pač z njo počakala tolk časa da je zaspala. pa js ponavad zravn :) pojstlo je mela med mojo pojstlo in steno. ritual je drugače nespremenjen..pe vedno ji preberem eno pravljico, eno ji povem in eno zapojem in lupčka in grem. ampak še vedno hodi iz postelje in teži pa lulat pa kakat pa mleka pa žejna pa pižama v rit leze, pa kovtr mi je dol pa du pa h ja. včer mi je pa dopiz** ker se res vsak večer skregamo do te meje da zagrozim da jo bom na balkon postavla če nau takoj zaspala in pol k še vedno grožnja ne pomaga sem jo tut fizično postavala na balkon. pol je dala mir. to je blo predvčerejšnim. včerej sem se pa zvečer dol usedla zraven nje in rekla. poglej zdej si pa ti že tako velika punca d abi lahko razumela, da je treba zvečer zaspat, ker je treba zjutraj zgodaj vstat in potem zjutraj jokaš. in tudi veš da ni fino da se vsak večer skregava in si ti žalostna jaz pa jezna. in je začuda potem celo sama pregledala eno knjigo, jo odložila in zaspala brez problema. no sicer je skor eno leto starejša od vašega ampak vseeno. pomagala vrjetno nisem prav dosti.

Ah ja poznana zgodba....Naša tri in pol letnica je imela tudi take fore. Sem rešla zadevo tako, da ji zvečer preberem pravljico (včasih zaspi, včasih ne) ugasneva luč in potem čakam da zaspi. Zaspi v spalnici in jo potem ko njen bratec že spi (sobo mata skupaj), prenesem nazaj v sobo v njeno posteljo.
Tako gre najhitreje in z najmanj komplikacij, joka, živcev.... Zahteva pa čas, ki ga temu posvetiš.

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

Sej ne morem verjet da sem to napisala  No, ne bi je zaklenila. Sam najprej bi pa ziher na to pomislila