O naši naporni dečvi sem tukaj že pisala, sicer se je veliko obrnilo na bolje (zdaj ima 5 let), večino prej problematičnih stvari je prerasla ampak še vedno je naporna za znoret. Bratca je lepo sprejela in ga ima rada, tudi zaščitniška je do njega. Če je sama doma, se z njo kar da vozit, če pa je še 2-letni bratec, je pa norišnica. Ona bi z njim norela, seveda si tamali ne da 2x rečt, je takoj za akcijo in potem bezljata, pa sem že najmanj 100x rekla, da ne dovolim v spalnico, ker skačeta po postelji in lahko tamali pade, se udari z glavo v okensko polico ali v ostre ročaje komode. Pa se ji ne da utupit v glavo, vedno stori isto – gre v spalnico tamali pa za njo. V eni sekundi ji rečem da ne sme, v drugi sekundi je že ona tam. Saj sem poskusila tudi tako, da sem šla z njima ampak vedno pa tudi ne morem. Ali pa se tamali kaj zaigra, pa je takoj zraven in mu ali vleče iz rok igračo ali pa mu vsiljuje svoj način igre in tamali se seveda dere. Ma ves čas samo pregovarjanje. Pa nič ne zaleže, tudi kazni so bile, ni risanke, ni sladkarije, pa enostavno do naslednjič pozabi. Potem zvečer – sleci se in pejt se tuširat. Imamo pravilo, da do risanke mora biti zrihtana vključno z umitimi zobmi ampak ne, ona bo vsak dan poskušala izsiliti, da bi najprej gledala risanko. OK, pa sem rekla naj bo po njeno, če se bomo izognili dretju in bo po risanki res ubogala. Ampak ne, po risanki se je pa potem vedno, kadar sem to probala, zgodilo da je pa taaaaako utrujena, da ne more nič. Torej, ostajamo pri tem, da mora biti pred risanko zrihtana. Pa muti, zavlačuje, ji rečemo 10x, pa nič. Žal tudi povzdigneva glas, pa ne zaleže. Pa se je začela risanka in ker ni bila zrihtana, nisem dovolila gledat, pa je ne izuči do naslednjič. Pa ji rečem, da se bo potem sama rihtala, da ji ne bom pomagala in sem jo že pustila pa je jokala in obljubljala naslednji večer pa vse isto. Res se sprašujeva, a je sploh normalna. Čeprav za stvari, ki so njej v interesu, pa točno ve kako in kaj, da mora ubogat, slediti navodilom. Tudi sicer jo zanima veliko stvari, je vedoželjna tako da normalna seveda je samo mi vse to liči na kakšen hiperkinetičen sindrom, res ne vem , kaj naj si mislim. Pa jo skušava res čimveč zaposlit, razne naloge rada rešuje, riše in podobno, ampak najraje pa nori z bratcem po stanovanju in enostavno ne razume, da je enkrat dovolj, ko norita, se ji enostavno vse izklopi, sploh ne sliši kaj ji govoriš. Ima kdo kakšen nasvet, kako ukrepat? Kazni ne zaležejo, ker do naslednjič vse gladko pozabi. Če ji npr. ne dam risanke, ker ni zrihtana, prav užaljeno joka in se dere, zakaj ji ne dovolim risanke… Mislim halo, povedala sem ji že 1000x. Sicer pa je v vrtcu ok, sicer vzg. pravi, da ji mora kdaj pa kdaj kakšno stvar večkrat rečt da naredi vendar da je veliko takih.

Poizkusi bit dosledna, po tem kar si tukaj napisala ravno nisi dosledna. Če si rekla pred risanko zrihtana tako mora bit in pika. Če ni sledi kazen, ni risanke. Logično, da si ne bo prvič zapomnila, si bo pa 15ič, 30ič... kolikokrat bo pač treba, otroci vedno iščejo meje do kje lahko gredo in če enkrat ugotovijo, da se da bodo pač vedno probali.

Če si rekla ne spalnico in ni obogala bo kazen, ampak moraš dati tako kazen, ki bo sledila takoj po dejanju. Je zagotovo bolj efektivno, kot pa sedaj boš pa 3 dni brez kajjazvemčesa. Do naslednjega dne bo ona že pozabila zakaj danes ne sme risanke gledat.

In valda da užaljeno joka ko ni po njeno. Ti nisi, ko si bila otrok? Ampak moraš ji pokazati, da si ti šef (ker sedaj je ona, pač ko ni po njeno se zjoče in mami in oči naslednjič ustrežeta, ker dete užaljeno joka)...

Sedaj so zelo aktualne kazni time out, kao otrok mora sedeti na nekem prostoru toliko časa kolikor je sta (1 leto 1 minuta) in če gre dol s stola kazen od začetka. Ne vem če je to efektivno. Lahko pa probaš. Ker to je tista hipna kazen, torej dejanju sledijo posledice, takoj...

_____________________________

The secret of life is hidden in DNA.

Mogoče je res izpadlo, da nisva dosledna vendar sva. OK, to z ritualom zvečer sem pač poskusila, če bo morda pa po risanki na besedo ubogala, pa ni, ker je bila kao utrujena. Sem pač parkrat poskusila, pa je bilo vedno enako, tako da zdaj smo tudi pri večerni rutini še naprej dosledni. Trenutna kazen – nje nič ne gane. Mislim, kaj ji naj dam kot trenutno kazen? Sem jo že poslala v sobo, pa sem jo morala žnjkrat nest nazaj ker je ven prilezla, pa se je drla, butala z vrati itd. Na koncu je sicer obljubila, da ne bo več itd., pa je bilo potem vedno isto. Ne samo 35-tič temveč najmanj stotič. Tako da ne gre tukaj za pomanjkanje doslednosti, ona je že od dojenčka dalje naporna tako da sva bila dosledna od vsega začetka ampak ona vsakič znova preizkuša. Pa če jo pošljem v sobo, se dobesedno smeji zraven in še naprej izziva in jezika. Pa tudi slučajno nama njen jok ne pride do živega da bi ji potem pa popustila, ne vem od kod si to razbrala?

zakleni spalnico





Spremeni pristop.
Namesto kazni uvedi nagrade. Za vsak večer, ko naredi zadevo tako, kot imate določena pravila. Npr. na tabli na vidnem mestu uvedite zbiranje zvezdic. In ko se jih bo nabralo recimo 10, dobi nagradico.


Preveč govoriš, premalo poveš in ukrepaš.
Če ne sliši tvojih navodil, jo boš očitno morala 'preklopiti' drugače. Npr. da jo po neuspešnem opozorilu odneseš v drug prostor, kjer se bo umirila in 'priklopila v normalno stanje'.
Seveda pa ji moraš o tem novem pravilu povedati v naprej takrat, ko se da z njo pogovarjat.



O, ja, pride ti.
Če ti ne bi, ne bi popustila pri večernem ritualu.

In ker si popustila tam, sedaj ona ve, da so meje premakljive, samo malo bolj še mora vztrajati. Tako pri večernem ritualu kot pri drugih zadevah.

In kot pišeš, se pregovarjaš in pregovarjaš z njo. Neuspešno.

Glej, popustila sem zato, da bi videla, če morda bo pa ubogala, če ji ponudim alternativo. Pa ni in tudi ve, zakaj se mora zrihtat pred risanko, če jo vprašaš, bo jasno povedala zakaj, ampak ko pa pride to tega, je pa vsakič znova preizkušanje mej. Ravno danes je bil pri večerji primer - dobro ve, da če pri mizi začne afne guncat ali pa se začne smejat tamalemu, če mu npr. kaj z žlice pade (potem se še tamali začne režat in je kaos) da ji hrano vzamem in da gre od mize. In je šla danes spet, najmanj ta 20-tič, pa je nič ne izuči. Joka in joka in sprašuje zakaj sem ji vzela. Tako da ne, z jokom ne doseže nič in mislim, da tisto 3x kar sem poskusila z rihtanjem po risanki ni tako zaznamovalo vsega, že pred tem ni ubogala in zdaj tudi ne. Pa tudi pregovarjamo se ne, če ne uboga, gre v sobo, če ne sedi pri miru, ko je risanka (npr. začne s tamalim noret) jo brez pardona ugasnem, pa spet joka zakaj - me ne gane, naj joka, je ne prižgem. Jaz mislim, da to menda je doslednost ali pač ne? In takih primerov je še malo morje. Pa se ne mislim zdaj tukaj zagovarjat, sem odprta za vse nasvete, samo ne sprejmem pa tega, da pišete da nisva dosledna in da popustiva njenemu joku ker to ni res.

Bila bom zelo kratka: preveč govoriš in opozorjaš. Reče se SAMO 1x in nič več . Sledi kazen.
Ravno zato,ker ji dopoveduješ,popuščaš se nikiamor ne premaknete

In zakaj je šla najmanj 20ič od mize? Jaz opozorim enkrat,gre stran,čez par minut pride nazaj in če so speti neumnosti preprosto hrano vzamem in je ne dobi več in gre nazaj na kazen. če bi delala tako kot ti bi bilo enako,tako pa vesta da ni zajebacije z mano.
Vidš nisi dosledna in v jezi delaš neumnosti.
priporočam knjigo štejem 1,2,3 .Sposodi si jo

Ja, kazen sledi, opozorim jo 1x, max. 2x in potem sledi kazen vendar je nič ne izuči, to je problem. Ker bo zadevo ponovila in to še v istem dnevu. Pa tudi gane je ne preveč kazen. Risanke in sladkarije sploh ne, če pa mora v sobo je pa sicer razočarana in jezna vendar čez par minut se že igra v sobi kot da ni bilo nič.

Spalnico pa po novem tudi zaklepamo vendar včasih pač pozabim, grem tja kaj iskat itd. in ostane odklenjena.

Nisem mislila, da je šla ta 20-ič danes od mize, prosim preberi dobro, ampak da je šla v roku parih mesecev najmanj ta 20-ič že od mize ker je začela afne guncat in da je nič ne izuči.

Zakaj spreminjaš zgodbo.
Ni se ti treba vlečt
sama si napisala rečeš ji 10x ,najmanj 20ič je šla od mize....
sama sebi skačeš v zelje.

Pa tudi mislim, da zaklepanje spalnice ni prava rešitev...

Poglej preprosto NISI dosledna,preveč govoriš
zdaj sprejmi to dejstvo in se TI spremeni kot starš. ne moreš otroka spreminjat,če si kot pokvarjen radio! Ko se boš ti spremenila kot starš takrat se bo tudi tvoj otrok,ker bo vedel da je to kar si rekla tudi držalo in ne boš samo bla bla bla bla!!!

lepe praznike ti želim

Glej, ne spreobračaj mojih besed: pri mizi gre takoj stran, opozorim 1x in če ne neha, gre stran. V roku parih mesecev je bilo to najmanj 20x že pa je ne izuči. Ja, zvečer pa je res, da se ji reče večkrat pa kar zavlačuje. Ne gre za to, da reče da ne bo šla ampak kar najde 100 in eno stvar da bi še naredila. Ja, ok, to je moja napaka, da ne vztrajam na prvo besedo tudi zvečer. Verjetno sem zvečer tudi že preutrujena, kaj jaz vem. Mah, saj nima smisla, da še naprej razlagam, ker tukaj itak vedno izpade, da tista, ki sprašuje, itak nima pojma o ničemer in se spreobrača besede ter predvideva marsikaj. Bom pač vztrajala tako, kot delava do zdaj, pa bomo še zvečer bolj ostri. Hvala vsem za komentarje.

ne nori. potem bi bili otroci non-stop kaznovani, ker ne trznejo prvo sekundo, ko se tebi sprdne. verjetno ti vedno skačeš takole na prvo besedo v lajfu? ja, te kar vidim kako skačeš in si kaznovana, če ne skočiš takoj



Matejusska, res je, da rabite jasna pravila in se teh držat. lahko pa se zmenite kakor vam paše. da rečeš 3x, preden je kazen - kakor vam paše, samo da se jih nato držite. kar se pa kazni tiče - nisi je še "pogruntala". imo se da najt kaj je učinkovito, samo ti še nisi, zato imaš tudi težave. je pa za vsakega otroka drugače. težko je rečt kaj bo delovalo, ker je ne poznamo. imo anyway

Kaj ce res poizkusis obratni sistem. Nagrade. Tako kot je ena napisala. Naredi seznam stvari ki jih mora obogat npr; kosilo pojemo brez spakovanja, zvecer se zrihtamo pred risanko, ubogamo na prvo besedo,... za zacetek nekaj malega. Kupi simpaticne nalepke in vsakic ko uboga dobi nalepko. Za 10 nalepk v eni rubriki dobi se vecjo nagrado, nekaj kar si res zeli, igracko o kateri ue govoro **** casa, izlet do konjev... pac nekaj kar nej zelo veliko pomeni in ves da zna biti dovolj velika motivacija.

Ne vem kako je stanje dejansko doma, ampak meni so nekoc razlozili da otrok je do 7 leta kot pes. Njemu besede; dajva fido lepp prosim dajva se malo vsedkad nic ne pomenijo. On caka na ukaz: sedi.

Mogoce se en nasvet, morda v vseh ppizkusih ne opazis vec napak. Za finto si v prostor kjer ga najveckraj sraka tamala nastavi kamero ki naj vse posname. Zvecer v miru poglej in morda opazis kaj je bil sprozilec vedenja, kaj bi mogoce lahko spremenila.. tako bos lahko situacijo videla kot zunanji opazovalec. Navadno namrec malcel tezav lezi tudi na starsu, ampak jih je tezko videt ker gledas samo takrat ko so v afektu... kasneje pa se itak spomnis vedno samo kako super si odreagirala (ne leti to ditekt nate, ampak je splosno). Ziher si kdaj videla na tv kaksno odajo o tistij cudeznih varuskah (kjer so sicer stvari za moje pojme potencirane) ampak tam je lepo prikazano kako ti starsi nenamenoma delajo napake, ki ki jih nek neproblrmaticen otrok ne bi niti znal izkoristit, med tem ko pa so taksni otroci, kot je tvoja hci ki vsak milimeter napake takoj izkoristi... pa je lahko to npr samo to da se ti ena gubica drugace ppstavi in ji to da misliti da ne mislis resno


_____________________________

The secret of life is hidden in DNA.

Vidim da v 98% je staršem težko biti dosleden in so kot pokvarjen radio- pač resnica,vem da včasih boli a je treba sprejeti in kaj narediti!

seveda je.

pri nas so tudi noreli po spalnici, pa sem jo enkrat enostavno zaklenila, strogo dejala, da je to prepovedana soba in si moreš misliti, da je mali dobo včasih prav paničen napad, če je kdo od prijateljev zalutal v spalnico....

sicer pa doslednost. če je ne, je ne. basta. jaz ne verjamem v tale sedenja minuto, dve tri....verjamem pa v oster in odločen nastop...je pa tudi pri nas bilo podobno, ampak prerastejo....

it takes one to know one, eh?



oh, vidim, da me tako dobro poznaš kot jaz tebe



< Sporočilo je popravil mateyka -- 19.4.2014 20:34:11 >

In ti dejansko misliš, da bo to pomagalo, če že do sedaj ni?






Ker?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pri kopanju jo odnesi v kopalnico, sleci, postavi v banjo in jo kopaj ali stuširaj, ne glede na njeno nasprotovanje in dretje.......ti si mati, ona ima 5 let, ne pa da se pregovarjaš z njo.....če že tvoj odločen in dosleden glas ter ukaz ne zaleže.....

Pri uhajanju v spalnico pa ali zakleneš spalnico ali pa greš za otrokoma v spalnico in nadzoruješ njuno igranje.....nekje se pač otroci tudi morajo znoreti in zdivjati.....

Ukrepaj namesto, da se z otokom maratonsko pregovarjaš in imaš ideje o nekem hiperkinetičnem sindromu......

liliana, eno čez rit si pozabila!

dela čudeže pri tako vztrajnih otrocih

pri nas to ziher ne pali, ker mali to razume kot povabilo na norčije.... in potem ga je še težje umiriti....

je pa res, da sva midva zmožna tudi ležati na tleh in tuliti v strop in se zraven režati....torej humor pri nas ne pali

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]