Jaz imam vsega dosti.Vsak dan sem sama z dvema otrokoma,ker moj cel dan dela.Ko pride domov,pa najprej poje kosilo oz.večerjo(vsak dan toplo),se vleže in zaspi.Saj verjamem,da je zmatran ,ampak saj sem jaz tudi.Pa imam še vedno nekaj energije za pogovor.Pa otroke dam spat.Saj on prevzame tavečjega prispanju in ga uspava.Ampak jaz bi se rada pogovarjala,pa čeprav brezvezne stvari,kar nekaj.On pa zraven samo malo pokima ali pa še to ne.
Čez vikend pa spet spi do 10-h,ali je ali pa leži.Nič se mu ne da.
Prav premišljujem o tem,da bi šla.Tako dolgočasnega zakona(poročena 3 leta)si nisem predstavljala.Je pa res,da mu težim zaradi službe,saj dela od jutra do večera,potem pa še ponoči tja do 3-h zjutraj.

Kaj mi svetujete?Pogovoriti se ne da z njem.Ali naj kar potrpim in čakam da bo bolje!?

Pol bi blo najboljše da službo zamenja, če si ga želiš več videt...po drugi strani je pa razumljivo, da če non-stop dela, da mora tud spat ...
(najbolš da sem tiho, ane )



_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Ja, verjamem, da te jezi - toda, zakaj pa dela toliko? A ti si pa kar doma ali kako in pač on dela, da preživi familijo? Poskusi se pogovoriti z njim, da prevzame nekaj odgovornosti v svoje roke, čeprav če dela cele dneve, mu ne moreš zameriti, da se mu zvečer še pogovarjati ne da. Toda med vikendom pa ni opravičila. Če zdaj ne bosta rešila tega, ne bo nikoli boljše, na to se ne zanašaj!!!

Kaj čem skrivat kdo sem.trenutno sem na porodniški.
Ampak ni  hudič,da ne more reskirat pol ure cajta.
Že pri nas doma smo bili ves čas tiho.Al so gledaj poročila ,al je pa že blo kaj,da niso imeli cajta zame(sem edinka)

Mateja

A je drugače len po naravi? Dvomim..  Je dober po srcu? Take stvari se najprej vprašaj..
Saj po svoje ga razumem, da je utrujen za umret, če cele dneve dela...saj v bistvu oba cele dneve delata..
Hm, nekaj bo tukaj treba spremenit...če se imata še vedno rada, bo verjetno šlo...ampak rešitev bosta morala poiskati sama- veliko sreče

Pri meni je tudi podobno,samo da ima moj privat in še veliko skrbi na grbi.
Pa je tudi zmartran zvečer,ampak si vseeno vzame čas,da se pogovoriva in dobro pri meni je to ,da imamo firmo zraven bajte,tako da ga gremo z otroci obiskat kar med delom in je ful vesel .Potem imava pa vikende samo zase oz. družino in ti rečem da se da,samo če je razumevanje.Tudi meni je včasih prekipelo,da bi najraje šla stran,samo ni bilo nikoli tako hudo,da bi res to naredila,se imava preveč rada.
Imaš pa dve možnosti-da se navadiš na takšen način življenja in kaj potrpiš ali ga pa ignoriraj,začni magari pohajat okrog in se ga izogibaj kadar le moreš,mogoče bo videl da nekaj ni uredu in se ti bo posvetil!
Pa tudi veš kako govorijo,da v zakonu ne sme bit dolgčas,ker rata monotono in si začnemo it na živce!
Upam,da sem ti kaj malega pomagala,vsekakor pa provaj rešit najprej s pogovorom,če ne bo šlo pa ga malo zajebav...saj razumeš
So pa moški včasih kot otroci,zato bodi tudi malo lizika
Nekaj bosta že uredila,provaj...
srečno!

Enostavno si mora vzet čas vsaj za en pogovor in mu odkrito povej, da tako ne gre več, da si zakonskega in družinskega življenja nisi predstavljala tako, potem pa se pogovorita za nadalje. Moj tudi takorekoč cele dneve dela, ampak 15 minut za kratki klepe se pa že najde.

No vidiš mateja, da tvoj dragi ni izjema. Je pa res  odvisno tudi od nas, če smo jih pripravljene take sprejet in koliko so oni pripravleni sprejet naše pogoje. Potrebni so kompromisi, ampak obojestranski.

Tale tvoja zgodba je identična moji iz prejšnjega zakona. Sicer moj ni delal tako zelo dolgo, prišel je domov ob 16.00, pojedel, se ulegel in vsak dan spal do 19.00. Ne pretiravam. On je bil zmatran. Če pomislim za nazaj, zdaj verjamem, da je res bil. Moški funkcionirajo drugače. Potem sem ga še jaz najedala, ker sem bila seveda tudi utrujena za umret, kar pa stvar ni nič izboljšalo, še poslabšalo jo je. Posledica je bila, da se ni čutil več ljubljenega, jaz pa tudi ne in sva se nehala pogovarjat. Jaz sem težila, on je ali delal ali spal ali bevskal ali se držal name. POtem sem jaz začela z drugimi ljudmi se družit in še jaz bežat od doma.... Skratka, taka rešitev je zanič.
Kaj ti predlagam? Ne vem, najprej se vprašaj, ali se imata še rada, mislim res v dnu duše ful rada. Potem se vprašaj, če sicer klapata, se pravi če imata podobne vrednote, če vama iste reči veliko pomenijo? Če je to dvoje ok, potem se splača malo potrpet, da otroka zrasteta, ker prisežem, da je potem življenje lažje in bosta oba zadihala. Najbrž bo tudi on nehal spat in bežat. Sploh če se bo počutil ljubljenega. Veš, jaz mislim, da je v resnici zmatran, zelo zmatran. Najbrž res ne more. Moški tako funkcionirajo, da ko ne morejo več, enostavno nehajo, se uležejo. Ženske pa teramo tisto, kar mora biti narejeno, če crknemo zraven - prevelik občutek odgovornosti imamo. Potem pa me ne razumemo moških, zakaj oni ne delajo, če je kaj za naredit, moški pa ne nas, zakaj se ne uležemo, če ne moremo več. Začaran krog.
Predvsem pa razmisli, o drugi strategiji, kot jo imaš zdaj. Tale sigurno ne zaleže, če je stalno situacija ista. A se splača jezit, če itak ni nič drugače? Meni se zdi, da če se ne bi jezila, da bi morda izgubil občutek ogroženosti od tebe, pa da bi se morda začel spet pogovarjat. Odvisno zdaj, kaj hočeš ti doseči - ali da se pogovarja s tabo, ali da ne spi, ali oboje naenkrat in to takoj?  Mogoče hočeš doseči, da ti več pomaga, ne vem, ....zastavit si moraš cilj in v tem smislu delovati.
Če pa to ne pomaga, potem moraš vedeti pa še nekaj - moški ne slišijo tako dobro, oz. slišijo, ampak jim to ni tako pomembno, ker se situacija zaradi tvojega "bla bla bla" nič ne spremeni. Zelo dobro pa vidijo, kaj ti narediš. Na ta način jih najprej obrneš. Z dejanji.

gina spet si tako lepo napisala
Dosti stvari je bilo pri mojem bivšem zakonu enakih...

Zdaj me pa krivda mantra, ker jaz mojemu občasno težim, pa se precej ukvarja z otrokom 

Jaz, ko sem zmantrana, pa moj utrujen od službe in treningov in vsega, prosiva kakšno babico, da malo popazi na malega in greva kam ven - na sprehod, v kino, na večerjo.. se malo relaksirat... To ful pomaga in teh nekaj urc nama da zagona za cel mesec..Imaš koga, ki bi lahko malo popazil na otroka, če že tvoj ne more ali noče? Babica, soseda, prijateljica... kdorkoli, ki mu zaupaš in POJDI VEN! Spočij si, pojdi s prijateljico na kavo ali v kino gledat kako romantično komedijo... ali pa pojdi kar sama (jaz sem tudi že šla, ker je mož ostal doma pri malem, jaz pa sem rabila malo time out).. Pa tudi če nimaš nikogar ali pa če tvoj noče zraven, pojdi npr. zvečer, ko otroci spijo... Saj so tudi zvečer kinopredstave ali lokali... In tvoj bo doma, če bo ga kateri otrok rabil, če ne pa itak "varuška"...

Res ti priporočam, da greš ven, si vzameš malo časa zase, ker vsaka mamica rabi čas zase, stran od otrok (pa včasih tudi moža ), pa če jih ima še tako rada... Drugače boš pregorela. Že tak imaš vsega vrh glave... Niti si ne probaj delat kakšnega občutka krivde in pojdi ven... h kakšni manekerki ali pa frizerju...v glavnem ti bo že kaj padlo na pamet...

Tvoj pa če je utrujen, pa naj spi... Zdaj če dela cele dneve, ga je pač za razumet. Tu pa tam za vikende pa ga le pripravi vsaj do tega, da se bosta kaj pomenila... Res si zrihtajta varstvo za otroke in pojdita kam ven - SAMA! Ko bo sedel nasproti tebe (npr. v kakšni restavraciji) pa se bo že moral s tabo pogovarjat, kajne?

Pa vso srečo!!!

Pa ne pozabi UŽIVAT!!!!!!!!!!!!

Jaz sem velikokrat imela podobne težave, pa ne zato ker bi moj bil utrujen, ampak ker se enostavno ni bil navajen pogvarjat.
Pa ono pa tisto, pa vse je melo prednost pred družino.
Pa sem mu postavila ultimat, al nekaj narediš ali grem, nisem pričakovala uspeha čez noč, ampak je boljše z vsakim dnem.
Aja pa bad guilt ja pa najbolje, vzbujaj mu občutek krivde, ne se dret, naredi se bogo: npr.
Ti samo ajaj, bom že jaz vse naredila, pa čeprav ne morem več, za tebe vse , preizkušeno pali


_____________________________

http://photos-f.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash2/hs180.ash2/44293_1531376651554_1448894192_1366808_2554479_s.jpg

Saj vem kaj si predstavljaš.Sicer imaš ti dva jaz pa enega.Pri nas je tudi tako zjutraj gre v službo(do pol 3)Potem pa še gre drugam delat in ga res ne vidima skoraj nič.Težko je vem,vendar moramo potrpeti vsaj še malo.Ima pa srečo da ko pride se še vsaj kaj pogovarjava.Probaj mu razložit kaj preživljaš,potem čez vikend ko je doma.Teh pol ure si pa naj vzame čas in za pogovor,Otroke pa odpeljita k babici pa bodta vsaj 1uro sama...če drugo ne pojdita na kafe in se pogovorita,te bo že poslušal.

Upam,da ti bo uspelo in bodi močna še naprej.

Lp,Cikica

Pri nas je stanje podobno, bi rekla, še slabše. Meni je tud ful pomemben pogovor in od začetka sva se z mojim ful pogovarjala in me je prav to potegnilo k njemu. Sploh mi je grozno, ker sem jaz priseljena k njemu in nobenega ne poznam tu. On pa cele dneve dela, sicer doma, a vseeno ga ni z nama. In jaz se počutim strašno osamljeno in zapostavljeno, to je bil vzrok številnih prepirov,a se nič ne izboljša. Najbolj pa me moti in boli to, ker je odsoten tudi če vikende (je muzikant), v soboto igra, v nedeljo je pa cel zmatran,ubošček. Midva z   pa spet samevava. 

_____________________________

Letos pa bo!

Ginino zgornje sporočilo je za natisniti in obesiti v čakalnici družinske posvetovalnice.

Kepa, tvoj naj ali opusti muzikanstvo ali poznopopoldanske službene obveznosti. Ali pa ti njega. Ostalo so izgovori.


_____________________________

Naši problemi so sanje revnih in preganjanih.

Hja, Joe, muzikantarstvo je njegov osnovni poklic, ima studio doma, tako da žal se ne da nič opustiti. Da bi pa jaz njega pustila, pa tudi ne gre, kr ga imam preveč rada. Upam, da on mene tudi.

_____________________________

Letos pa bo!

Potem pa naj poje o ljubezni do tebe in o pogrešanju, stalnih temah ljubezenske poezije. Morda - če bo pri skladanju/petju dober - bo na profitu vsaj narodna zakladnica. Poglej Prešerna - njegova bolečina je postala naš nektar.

_____________________________

Naši problemi so sanje revnih in preganjanih.