Tako mi je hudo, da ne morem drugega, ko biti sama in jokati. Pa me zdej že ta samota ubija in straši. Sej mogoče zgelda čudno, da v tem trenutku sedim za računalnikom in sem gor popolnoma nepoznanim ljudem pišem kaj doživljam. Samo taka sem, da na 4 oči težko svoja čustva iz sebe dam. Pa jih moram, ker me res dušijo.
Točno eno leto mineva, kar smo izvedeli za bolezen, rak na grlu. PO operacije se je ati kar dobro opomogel in bil do septembra zelo optimističen. Potem pa je sledil nov udarec, da se je rak razširil na pljuča in da glede na njegovo stanje bolezni ni mogoče več pozdraviti. Stanje se je kar hitro slabšalo. Danes pa je očitno prišel do tja od koder je le ena pot...
pa tako dobro je izgledal zadnja 2 tedna... Zjutraj pa smo morali klicati rešilca, ker ni mogel dihati in se je dušil. Hvala ti draga sestrica, da si tako presneto močna, da lahko tako koreknto odreagiraš. Tažana hvala, hvala, hvala, da si vedno pri roki
Sprejet je bil v bolnico in stanje je zelo kriotično. Čez vikend se lahko marsikaj zgodi, so bile besede zdravnice....
Vse kar mu lahko pomagajo je kisik. Drugega v njegovem primeru ne morejo storiti. Ne bodo ga oživljali ali priklapljali na druge aparate, ker to ne bo prineslo ozdravitve niti izboljšanja. Podaljšali bi mu le trpljenje.....
Sej sem vedela, da se bo plej ko slej zgodilo in bolj ko sem se " pripravljala " na to bolj zmedena sem zdaj. NISEM NITI NAJMANJ PRIPRAVLJENJA, DA IZGUBIM OČETA.
hudo mi je hudo, hudo, ker bodo trije vnučki ostali brez ata, ki ga kratko malo obožujejo. joj, kaj bi dala, da bi se zbudila iz teh morasti sanj.
pa res sem jezna nase, ker sem tako občutljiva. Tažana in mami jaz ne vem od kje vama moč, da lahko tako pogumno prenašata vse skupaj in še mene po vrhu.

Žiža, drži se

Žiža, držim pesti za tvojega atija !!

Žiža hudo mi je zate.

Ljudje smo močnejši kot mislimo, verjemi. Ko sem jaz svojega očeta gledala dva tedna na postelji v komi sem tudi mislila samo na to da jst tega ne bom prenesla. Pa sem. Je bilo hudo ampak sem. In tudi ti boš.
Jaz si še vedno govorim da je bilo to boljš zanj, konec trpljenja. Fizično ni več prisoten čutim ga pa še vedno. Tudi ti ga boš verjemi, ostali ti bodo spomini. In vsak dan je malo lažji od prejšnjega.
Pa ne se zadrževat, joči, kriči...kar ti pomaga, da daš bolečino iz sebe.
Pa povej očetu kako ga imaš rada.

Žiža. drži se. Mene je tega tudi zelo, zelo srah.

Drži se, Žiža

Žiža hudo mi je za tvojega ateka....

Držim pesti...

_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

Drži se.

Držim pesti  

Žiža drži se.

Žiža, drži se!

_____________________________

Nina - 18.9.2004,
Lara in Sara - 6.11.2005,
Žiga - 8.10.2007

Žiža, ful si me ganila s tvojo zgodbo, kr  . Samo upam lahko za tvojega atija, da če se že mora posloviti od vas, da bo čim manj trpel. Pošiljam ti en velik  in bodite močne vse tri: ti, tažana in vajina mami. 

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Tudi jaz sem šla čez podobno izkušnjo kot ti. Ati.. rak... rešilci... bodite pripravljeni na vse... Človek se nikol ne morem pripraviti na izgubo svojega bližnjega. Hudo je in še huje bo. Potem pa minevajo leta in življenej ubira svoje poti.  Moje mišljenje je takšno: čas ne celi ran, rana ostane, samo naučiš se živeti z njo.

Uglavnem, drži se, bodi močna zdaj ko atija še imaš, za solze bo še dovolj časa.

Žiža ne pozabi mu povedati kako zelo zelo ga imaš rada. Pa ne samo ti, kako zelo ga imajo radi njegovi vnuki.


_____________________________

Imejmo se radi

Žiža, zdaj ko sem brala tvojo zgodbo, sem se spomnila na mojega dedka  . 
Tudi on se je dušil zaradi raka na pljučih. Vem kako ti je. Sploh, ker je tvoj oče.

Drži se, Dulči

< Sporočilo je popravil dulcinea -- 16.3.2007 17:50:16 >

_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

O ubogi, ubogi.  Saj ne vem, kaj naj ti napišem, ti pa lahko pošljem en ogromen . Mislim na vas, molim za vašega očka.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Jokam kot dež tu za račualnikom. Take stvari v meni vedno znova in znova prebudijo tista grozna občutja. Držte se, bodite pogumni, za atija... Mislim na vas...

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

žiža, vem kako ti je kajti tvoja zgodba je taka kot moja pred dvemi leti.Moj očka je preživel hudo možgansko kap, umrl pa je za rakom in to na hitro, pa še noseča sem bila.In sem mislila da tega ne bom preživela.
Kaj naj rečem drži se, življenje gre dalje.

Žiža, nimam besed; samo slutim lahko, kako neizmerna mora biti tvoja bolečina - drži se in izkoristi še te zadnje trenutke, ko svojemu očetu lahko izkažeš, koliko ti pomeni, in mu poveš, kako neskončno rada ga imaš.

Žiža točno dobro vem, kaj sedaj preživljaš, tudi sama sem pred štirimi leti izgubila atija in to čisto nepričakovano, zadela ga je srčna kap......in to človeka, ki skoraj nikoli ni obiskal zdravnika, bil je zdrav, vitalen in star še ne 55 let. Tolažim se samo s tem, da je umru tako kot si nas želi večina ljudi hitro in brez muk, ter trpljenja, sam kaj ko toliko bolj trpimo mi- ati upam da te  čuvajo, žal mi je da se nisem uspela od tebe posloviti in ti povedati kako te imam rada

žiža pošiljam ti en velik bodite močni in mislim na vas

 ŽIŽA sem brez besed, le to ti lahko napišem  Vsem tvojim bližjim tudi pošiljam  
Drži se ...

_____________________________

Everything will be OK in the end. If it`s not OK, it´s not the end yet.

Žiža, hudo mi je in jočem s teboj. Bodi močna! Vendar zberi moč in se pojdi poslovit od njega, to moraš storiti zase in za očeta.

žiža zate in tvojo družino.

Žiža, drži se, bodi močna. Veš, tvoj ati bo tako rešen vseh muk in trpljenja.

En velik

Hudo je, ko se najdražji poslavljajo. Nikoli nismo pripravljeni na to, da jih bomo izgubili in vse bi dali, da bi zadnji trenutek trajal večno. Pojdi mu povedat, kako rada ga imaš.

Žiža drži se


vem kako ti je hudo, poznam tvojo bolečino, poznam tako nemoč....(tudi moj oče je imel raka na plučih in tudi on je bil 14 dni predno je umru tako dober, da smo postali vsi optimisti) Pa vendar moraš biti trdna, moraš potrpeti in se s kruto usodo srečati.... Zberi pogum in se od njega poslovvi z vso ljubeznijo ki jo premoreš.
Vem da ti nihče ne bo mogel vrniti očeta in ni besed, ki bi omilile tvojo bolečino.
Pa vendar bo tvoj oče za vedno pustil košček sebe v tvojem srčku, na prav posebnem mestu, kjer trenutno odmeva strašna bolečina, bes, samota ......

Nekje sem prebrala naslednje besede, ki ti trenutno ne bodo pomenile veliko ampak ko bo čas zacelil hude rane boš spoznala da so še kako resnične.

Če je res, da ko umreš pustiš delček duše pri vsakem, ki si mu pri srcu, potlej mi sploh ne bo težko umreti, kajti vem da ne bom sam. Vedno bom v tujih srcih in zavedam se da bom še naprej živel.