Nikoli mi ni bilo dolgčas, mogoče kdaj naporno, drugače pa zelo fajn. Uredila sem vse po svojih željah in zamislih, (dokler je bil otrok še dovolj majhen, seveda).
Otroci zmeraj najdejo družbo na plaži, ti pa spoznaš njihove starše in se družiš z njimi mimogrede ali se narediš asocialno, če ti to ne paše, recimo .
Točno tako, odvisno kako si narediš in kaj te zanima.
Mpetra, glede na to, da ne poveš, česa te je strah, nekaj mojih splošnih nasvetov - mogoče ti pridejo prav, čeprav je odvisno od tega, kakšen tip človeka si. Dopust je dopust in si ga vedno prilagodiš po svoje.
Ne grem predaleč, recimo do Črne gore, prvič in z avtom, ampak nekam v bližino. To mi prihrani skoraj dva dni vožnje (enako skoraj dva dni dopusta) in potrebuje manj planiranja. Recimo konkretno greš do Istre, Umaga, ki ima za otroke super poskrbljeno. Veliko igral, praktično na vsakem koraku ob šetnici ob morju, vsi hoteli so blizu plaže, in v osnovi ni daleč. V tem smislu so dobra tudi naša zdravilišča, ker so praktično vsa v radiju kratke dosegljivosti.
Izbiram lokacije, ki so blizu plaže. Če si 500 metrov od morja in še v hrib, zna to biti naporno vsak dan gor in dol z vso kramo, ki jo za otroka nosiš na plažo. Tudi če je ne, so že brisače veliko, ko greš nazaj domov
. Enako je lažje, če lahko s plaže "skočiš" v sobo, ko je nuja - in to je lažje, če si blizu.
Potujem vedno izven glavnih migracij. To pomeni izogneš se sobot od 15. julija naprej, in sobot nedelj od 30. julija nazaj. Vedno potujem v petek popoldne in vedno popoldne, da se izognem vročini v avtu. Dnevi poleti so dolgi, in veliko bolj prijetno se je voziti od šestih popoldne do devetih zvečer, ko se že spušča hlad, kot ob enajstih, ko sonce nabija (in običajno tudi gneča na cesti).
Za pot si vedno vzamem dovolj časa, recimo če traja dve uri, planiram vsaj dobre tri, da se vmes lahko v miru ustavim, da se malecka poigra in nadiha. Meni so všeč "Marche"-ji na avtocesti. Imajo vedno čiste toalete, med drugim, in majhno igralnico za otroke (za primer dežja) ter igrala zunaj (ta imajo skoraj vsa počivališča ob avtocesti). Na ta način tudi pot za otroka postane prijetna, ker ni važen samo končni cilj.
Pojdi nekam, kjer bo fajn tudi tebi, ne samo otroku. To je pogosta "napaka", da iščemo destinacija samo za otroka - biti mora fajn tudi tebi.
Vedno gledam, da je organizirana kakšna otroška animacija (sicer odvisno, koliko je otrok star, ker enoletnika ne moreš pustiti), da lahko otroka malo pustim, jaz pa magari medtem hvatam bravn boju
, ali enostavno gledam v zrak. Lahko tudi kaj bolj aktivnega, recimo da se pošteno izplavam ta čas. V tem smislu so toplice fajn, nimajo pa vse tega organiziranega (mogoče med počitnicami ja, med letom pa ne).
Enako ne imej slabe vesti, če otroka pustiš komu v varstvo za pet minut. Otroci so običajno socialni in si hitro najdejo družbo. Če prosiš kakšne starše, da ga popazijo za pet minut, ti komot eno odplavaš (sicer ga ne moreš pustiti prvemu, ki ima pet minut časa, ker voda je ipak voda, in je treba otroka stalno pazit - prav zato je fajn, da najdeš neko občasno varstvo, da se spočije tudi tvoja koncentracija, ki mora biti večja kot na kopnem).
Potujem z minimalno prtljage, predvsem za sebe. Par belih majic (kreativno
), kratke hlače, dolge hlače, in to je to. Ena majica je dvakrat za zvečer za ven in potem za na plažo. Bele komot kombiniraš, zvečer kakšen dober nakit in je kul, za plažo pa je bela tudi kul. Če imaš potrebo, da se zvečer zrihtaš v nulo, to seveda odpade.
Preveri, kako je z možnostjo odpovedi v primeru bolezni. Jaz to vedno naredim in sem potem mirna, tudi če kdo zboli. Že zgoraj omenjene toplice to naredijo brez težav tudi na dan D.
Če greš nekam blizu, lahko za kašen dan povabiš na "obisk" tudi starše, prijateljico, če te skrbi, da sama ne boš zmogla.
Če te še kaj zanima, vprašaj, imam na zalogi vse
.