Bilo je v srednji šoli. Bila sva neskončno zaljubljena; zelo lepo sva se razumela. Življenje naju je neslo svojo pot, zato sva najino zvezo končala. Končala sva jo na prijateljski način; brez obtoževanj, prepirov....
Nekajkrat po koncu zveze sva se tudi slišala;.... potem se je pa naenkrat vse končalo.

Vedno sem ga nosila v svojem srcu; večrat sem tudi pomislila nanj - kje je in kaj dela. Z delčkom srca sem ga vedno imela zelo rada.

V tem času sem si jaz ustvarila svojo družino. S sedanjim partnerjem se dobro razumeva, med nama ni večjih nesoglasij; štima tudi v postelji;...... Vglavnem vse je ok.

Pred tedni sem naključno sreča svojo prvo ljebezen - spreletel me je srh; v meni se je nekaj premaknilo.
Spregovorila sva nekaj besed in vsak šla svojo pot.
Od takrat je v meni ena želja, da bi bila z njim. Želja, da bi se vrnila v preteklost in še enkrat bila z njim; še enkrat bi bila v njegovem objemu; čutila njegovo bitje srca.

Vem, da to ni prav - imam družino; imam dobrega partnerja, ki mi pomeni vse na svetu.

Ampak v meni je eno hrepenenje - hrepenenje, ki so ga prižgale tiste plave oči. V mislih in srcu pa nosim spomine. Nanj in najino ljubezen.


Ne vem zakaj; ampak usoda gre svojo pot. Pred dnevi sva se spet srečala na enem seminarju; ob kozarčku sva poklepetala o najinih življenjih. Povedal mi je, da ni poročen; da je pa srečen s punco..... Tudi jaz sem mu povedala o svoji družini; otročku; partnerju,..... Obudila sva tudi spomine na najina srednješolska leta.
Bilo je nepozabno; nabito s čustvi.....


V meni ostaja eno hrepenenje;.... vem pa, da nikoli nebi prizadela svojega partnerja.



V meni se dogajajo čudne stvari;....
zaupala sem se vam. Ampak to kar čutim ne morem opisati z besedami ..... res je en čuden občutek.


Nostalgija me daje ...

ojoj..izogibej se ga kot mačka vrele kaše :) da nauš kej zamutla s svojo familijo!

Misli raje na svojo druzino! Preteklost pa pusti tam,kjer je njeno mesto...v preteklosti....

Te povsem razumem!

Ja tako je. Izogibi se ga kukr se da!!! In slej ko brej bo hrepenenje izginlo. Bolj ga boš videvala boš si ga boš želela dotaknt. Ampak do tega sploh ne sme prit!!! Razn če hočeš izgubit svojo srečo...

Ni vredno reskirat svoje družinske sreče za prvo ljubezen. Usoda že ve, zakaj nista ostala skupaj, ne? Izogibaj se ga kot so ti že svetovale punce pred mano. Res nima smisla. Koliko žensk pa danes še lahko reče, da je tako srečnih kot ti? Če ni problemov, si jih pa (očitno) moramo naredit sami, al kako? Da sem na tvojem mestu... grem domov dat lupčka svojmu dragemu.

Mogoče pa ne hrepeniš toliko po njem, kot po tistih brezskrbnih srednješolskih letih. Za marsikoga je namreč srednješolski čas najlepši v življenju. Brezskrben, vesel čas prijateljstva in odkrivanja sebe in ljubezni. Mogoče si bolj zahrepenela po tem občutku brezskrbnosti.
Saj sem tudi sama imela v tem času fanta, na katerega se zmeraj z nostalgijo spomnim. Čeprav je dandanes tako tup, da me niti ne pozdravi ko se srečava na cesti . Ampak tistih časov se tudi jaz rada spominjam, ker mi je bilo enostavno in preprosto lepo.     Kapiraš?

P.S. Čeprav mi je dandanes LEPŠE, ampak skrbi je pa desetkrat več      

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Zdaj se spomniš samo vsega lepega in vsega pravljičnega. Življenje ni pravljica in gotovo je bil vzrok, zakaj sta šla narazen. Spomni se ga. Ne glede na to, kaj je bilo, je bilo dovolj veliko, da se je vsaj eden od vaju zavedal, da ne bi mogla skupaj furat.

se popolnoma strinjam z muki1

Anonimna, to kar ti doživljaš so enostavno spomini, lepi spomini, ki se v realnem življenju razblinijo kot mehurčki. Vmes je preteklo mnogo časa, oba sta ste razvijala, mogoče vsak v drugo smer. Ti pa ohranjaš lepe spomine na človeka, kakšren je bil pred mnogimi leti, vendar se zavedaj, da to ni več isti človek, kakor tudi ti ne.
Bil je tvoja prva ljubezen in naj to tudi ostane.
Vse lepo

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Eno je zaljubljenost, ko je vse fajn in čudovito, nobenih problemov. Taka je vsaka zveza prvih nekaj mesecev.
Nekaj povsem drugega pa je ljubezen, ki zraste s časom in poznavanjem partnerja.
Drugače povedano, eno so sanje, drugo je resničnost.

svetujem ti da obdrži lepe spomine na svojo prvo ljubezen, in živi srečno z svojo družino...in boš lahko svojim otrokom in vnukom lahko pripovedovala kako pravljična je bila prva ljubezen...
veliko sreče

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Lahko pa si tudi prebereš od karmy podpis in vidiš, kaj se ti je vrnilo in kaj ne. Zelo lepa misel.

Lepi spomini so ti obrnili hormone. Na tvojem mestu se ne bi petljala z njim in tvegala izgubo družine. Včasih vama je bilo verjetno res lepo, ampak ljudje se spreminjajo(mo), tudi ti si se v teh letih spremenila, verjetno imaš malo drugačne cilje, vrednote itd., ravno tako tudi on in dvomim, da bi vama laufalo kot vama je takrat. Dokler vama je.

Pusti spomine kamor spadajo- v preteklosti!

_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

To kar čutiš je normalno, vendar pa ni vredno tvegat svoje družine.
Tudi jaz ( verjetno vsi ) imam nekje v srcu spravljeno tisto prvo ljubezen. Dostikrat se spomnim na njega, čisto avtomatsko, ker se vozim čez njegov kraj....
Pa čeprav vem da sva šla z dobrim in nepremostljivim razlogom narazen - sem dolgo hrepenela po njemu. Čeprav sem vedela da nama ni usojeno in da nisva prava za skupaj. Ampak vseeno človek pogreša tiste lepe trenutke. Jaz sem jih in to zelo dolgo...dokler nisem prišla skupaj z sedanjim možem. Šele takrat sem ugotovila da me ob pogledu nanj ne spreleti tisti občutek, da bi.....

Srečna sem i tega ne zamnejam za ničesar.

Mislim da ni prav da se ga namerno izogibaš. Z občutki se moraš spoprijet.
Ker če se boš samo izogibala, te občutki ne bodo kar minili...po moje bi blo to še slabše, odločila se boš seveda sama.

Pa samo še to...usoda ti ga je z neki namenom postavila zopet pred nos...



_____________________________

Lp,
Wahoo RR

Nostalgija je res prava beseda za tvoja občutja.
Preteklosti se vedno spominjamo z rožnatimi očali. Malokrat se spomnimo, kako smo bile včasih nesrečne, če nas kakšen ni dovolj lepo pogledal, kako smo bile takrat okupirane z drugimi problemi.....

In predvsem nekaj: preteklost in lepe stvari enostavno preveč POVELIČUJEMO.