Joj, punce kak žalostno temo, a žal tako resnično smo odprle.
Jaz na srečo imam oba starša, taščo in tasta. Naj nam le zdravje služi. Sploh si ne znam predstavljati, da bi ostali brez katerega.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Verjamem, da ti je hudo. Starši so naši starši in vedno bodo ostali. Če še vedno tako misliš nanj, potem ste se res imeli radi. Lepo, vsak ne doživi tega.  Tvoj oče je bil gotovo vesel, da vas je imel, vi pa njega.

Jaz imam sliko moje ome in mojega dedija (eden po mamini, drugi po atijevi strani) na vidnem mestu, vsakokrat ko grem skozi vrata se spomiim nanju (krivična sem do svojega dedija, ki je umrl ko sem bila v prvem razredu pa nimam nobene slike od njega - imam namreč še samo eno bico), pa še zdaj tako p...... boli ko grem na pokopalčišče in prva misel po zbujanju ko so mi luščili posteljico in sem se zbujala je bila: OMA HVALA!

nekje so z nami, če ne kje drugje so v naših srcih in mislih in od tam jih nihče ne more pregnat.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

ja te čist razumem.

Jaz se še danes spomnim besed ki jih je rekel oči ki je prav tako umru za rakom l 2003. NE jokaj čas je da se umaknem, mogoče celo novemu vnučki. Takrat mi še na misel ni prišlo da bomo imeli še enga sploh k sem mela take težave.Ko sem zanosila sem 100% da je mel ati prste vmes.

Ko sem bila 4m noseča in sem komaj povedala doma je kmalu po tem mami imela kam in umral. Vnučka ni vidla ja pa vedela zanj. Mi je včasih kar  k se spomnim da če bi molčala še 1 teden kot sem hotla nebi nikoli zvedela da bo babica.
Mel pa smo tud hude probleme z Lukcom k je še eno leto po tem k je oči umru nosu njegov telefon(zdaj ga mam jaz) in govoru. Mami dej fona nes dediju on ga rab. KAj če ga kdo kliče... pa hodu je v sobo gledat(mel smo ga mi) če spi je zbujen da se bo šel pocrklat k njemu(bil je pa star takrat 2 leti)

Drugače pa veš on vidi vse in ve da ma vnučka in on ga čuva. Pa tud nate čuva in ti stoji ob strani.

Ja, to je bolečina, ki boli boli boli..... ko zgubiš svoje ljubljene. Jest hvala bogu imam žive svoje starše. Nemorem si predstavljat kaj bi bilo če bi izgubila mamo naprimer..... nevem, jest bi znorela od žalosti. Še zdaj ko živim tako daleč od nje, ko je nemorem videti, ko je nemorem objeti, ko se nemorem z njopogovarjati v živo, to  me zelo boli... imam njene slike, vendar jih nemorem imeti na polici  na vidnem, ker kadar koli pogledam njen obraz zajokam. Mogoče se vam zdim čudna, vendar taka sem.