Prebiram in misli mi z neznasko hitrostjo rojijo po glavi zato sem se odlocila zadevo deliti z vami.
Sem mislila da bom uspela bolj ali manj uspesno pozabiti a kar ne gre. Saj vem verjetno rabis nek dolocen cas, a nisem vedela da traja in traja.
Zamujen splav, bebica naj bi imela 12 tednov a se je po velikosti izkazalo da je nehala rasti pri 10. Sok in vse ostalo kar poznate prenekatere. A se je se nadaljevalo. Vakumsko ciscenje ni bilo uspesno zato ponovi vajo. in vajo smo ponavljali 2x :grrr::hudicek: :( zdaj pa je ze 7 tednov od zadnjega posega in se vedno nic.
In danes odgovor na mojo zacudenost. lahko traja tudi tja do pol leta da se menstruacija pojavi! :zmeden: Zdaj sem pa zmedena. Kaj naj pa zdaj?

Kaksne podobne izkusnje?

Pozdravljena.Sama sem imela tako rečeni zamujeni splav(naj bi bila takrat,ko so ugotovili v 4 mesecu).Meni so po prvem čiščenju približno 2tedna po tem naredili krvno preiskavo in ugotovili,da sem še kaaarr noseča.
Nato pa zopet skozi ves ta boleč postopek in glej ga spet mi moja ginekologinja reče da spet ni uredu in da naj se kar pripravim na tretje čiščenje(v 2 mesecih zaporedoma). Takrat sem pa imela že vrh glave vsega in sem rekla da ne grem,da bom raje počakala menstruacijo,če se bo takrat vse uredilo.Po približno dveh mesecih čakanja sem jo dobila .Vendar sem med tem zamenjala tudi ginekologa (vzela sem Pušenjaka),ki mi je nato zatrdil da je maternica čista.Na vprašanje kdaj lahko spet poskusim zanositi,je rekel da naj počakam tri menstruacije.Ko smo po treh mesecih poskusili ponovno je ratalo.Sedaj je moja sončica že stara 1 leto.Naj ti pa povem da tega ne pozabiš nikoli.Vendar pa najdem uteho v hčerki,ki sedaj pridno raste.Vem kaj preživljaš,zato ti želim čimprejšne okrevanje.
lp monik

Klavdija vem kaj prestajaš, hudo je in bolj ko si želiš dopovedati, da je že za tabo, pa je čas da stopiš v nove boje, ne moreš.

meni je M. šrišla točno po 1 mesecu od abrazije. Plod mi je odmru pri 9t, zjutraj je srček še utripal, popoldne pa ne več in nato na čiščenje.

abrazijo sem imela 19.9. letos in kar ne morem pozabit. Zdaj imava z možem pavzo 3 mesece, januarja pa spet v nove boje.

Lahko samo rečem da po tem dogodku nisem več ista kot prej....kar naprej mi prihajajo grde misli, pa grde sanje vsake toliko (to noč sem sanjala , da me je mož zapustil in sem že cel dan:( pa čeprav vem da so samo sanje). Najhuje je ko sem sama, pridejo mi razni prebliski npr. uni pogled na luči, ko te peljejo z posteljo v operacijsko sobo.....pa občutek praznosti, ki sem ga imela ko sem omotičena se zbudila iz anestezije...jaz mislim da teh občutkov ne bom nikoli pozabila. Zaenkrat še preveč bolijo, da bi zaživela normalno, upam da bo čas prinesel mir in predvsem novo pikico.

to želim tudi tebi

lp
saba