naša 5 letnica ima zelo veliko potrebo po materialnih stvareh - igračah. dnevno hlepi po novih in novih zadevah, prva stvar zjutraj ko vstane je mami ali mi boš danes kupila novo igračko, ko rečem ne, začne trmarit in se dreti da hoče novo igračo. prva stvar ko pridem iz službe me vpraša če sem kaj prinesla, kako sladkarijo, kako igračko. ker je to že preseglo vse meje smo ji uvedli žepnino 5€ s katero si lahko kupi kar hoče. in 3 mesece zapored si je šla zdaj kupit razne mini igračke (nora je na te male mucke polly in njim podobne in te šare ima že celo škatlo), zdej ta mesec (danes naj bi dobila žepnino) pa naj bi teh 5€ prihranila, da si bo lahko drug mesec, ko bo dobila novih 5€ lahko kupila kaj večjega. vendar je že čisto živčna, da bi ona šla takoj kupit. tako, da se mi dozdeva, da ta žepnina nima ravno pravega učinka. oz, da je med eno in drugo žepnino mogoče prodolgo časovno obdobje zanjo in za varčevanje.
 
ker tole res kravžlja živce že celi familiji in tut zanjo ne želim da postane materialistični freak in šoping maniac, jo želim tega odvadit, pa ne vem kako naj se lotim
razmišljala sem, da bi ji zreducirali igrače, ki jih že ima, se pravi bi ji jih pustila ene par, ostale vzela, potem, pa bi si lahko vsak dan "kupila" igračke doma pri meni, tako, da bi zamenjala te ki jih že ima - se pravi blagovna menjava - pa ne vem ali jo s tem kaj učim ali samo še vzpodbujam to njeno obnašanje.
 
ali pa naj raje, vsakič ko izraži željo oz zahtevo po novi igrači vztrajno in odločno razlagamo, da so v življenju bolj pomembne druge zadeve kot so to da se imamo radi, da smo skupaj, da smo lahko srečni tudi, če nam igrače ne padajo iz vsake luknje v sobi. da ni nič narobe s tem, če si nečesa želiš, vendar je za to potrebno tudi kaj narediti, si zadevo prislužiti, denar prihraniti, in da se v življenju pač včasih nečesa ne moremo privoščiti, recimo kot si jaz ne vem ne morim kupit vsak dan novega avta in da zato ravno tako srečno lahko živimo in se imamo fino s tem kar imamo?
 
kako bi vi reagirali, kako bi se lotili tega problema?

Nimam pojma ker so otroci očitno takšni krivi smo pa mi, ki že od začetka ne postavimo mej. Jaz sama že res nevem več kaj naprej, ker moj si pa že kupuje prijatelje s tem.
V drugem razredu O.š. pride domov in pravi, da se njegovi prijatelji ne pogovarjajo z njim ker mu jaz nisem kupila neke igrače za katero so se dogovorili pred dneve, da jo bodo vsi prinesli. Sedaj od takrat od mene ni dobil ničesar drugega kot osnovne življenjske potrebščine.
Ampak je včeraj, ko sva šla po nove čevlje spraševal trgovko katere so cenejše, da bo mamii ostalo več denarja, ker ima nagledano novo igračo.
Tako, da nimam pojma. Vem pa da nismo edine, ki se s tem boriva. Pri meni enostavno ne dobi nič več tudi sladkarije samo tiste, ki jih ja izberem, če pa še to ne bo uspelo potem pa res ne vem.

sem opazila, da je mala materialistka  sploh, ko mi je vzela piškote iz vrečke

nimam ravno nekih izkušenj glede materializma, ker moj ni tak.

sem pa pomislila, če bi mogoče poskusila tako, da se ob nakupu/prejemu ene nove igrače, odpove eni stari igrači, tako, da jo podari nekomu drugemu. če torej vzame 5 plišastih mačk ( ), mora 5 igrač podarit naprej
zadnjič sem ji že skoraj jaz pripravila razlago, da sem piškote dobila jaz, ker sem posodila štorkljo, tako kot je ona dobila perlice, ker je posodila posteljo. no, potem sem se zadržala, ker si bila ti zraven. če pa ne bi bila, bi ji to verjetno povedala in vzela piškote nazaj.

kako pa to s sestro sodelujeta?

Lara, nimam nobenega pravega nasveta, ker se tudi mi že dolgo borimo s tem. Naš 8-letnik je tudi tak materialist, da mi gre včasih kar na jok. On bi vse imel, on samo hoče, hoče, hoče, ... in pri svojih letih je sposoben v trgovini dobiti tak napad ipike, da bi se najraje ugreznila od sramu 
Najhuje mi je, ko vidim, da do svojih igrač/stvari nima nobenega odnosa - ko enkrat igračo dobi, je zanimiva kakšen dan ali dva, nato pa mu je zanjo popolnoma vseeno; večinoma mu njegov nemirni duh ne da miru, dokler je v nulo ne pouči (beri razštela na prafaktorje, polomi, pokvari  ). Tudi do denarja nima nobenega odnosa; vse mora takoj zapraviti, pa če si za 10 centov kupi liziko, ni važno, denar ga žuli in žuli toliko časa, dokler ga ne sfrčka.

Če ne bi imela še hčerke, bi bila prepričana, da je vzgoja tista, zaradi katere je sin tak, tako pa vem, da temu ni tako, da je tak po karakterju, kajti hčerka je njegovo popolno nasprotje; popolnoma nezahtevna in skroma.

nataša drugič prosim posreduj svoje misli tut če sem zravn, ker posluša itak bolj druge kot mene.

tale ideje mi je pa ok, da za katerokol novo stvar k dobi jo more dat naprej neko svojo že obstoječo stvar. to pa mislm da bi jo ustavlo, ker ima tudi s tem probleme, če je treba kaj dat naprej al pa samo posodit. in bo mal premislna.

s sestro mata pa tko, da kar tamala dobi kmal več nima. ker tamali se za igrače jeb*** njej so veliko bolj pomembne druge stvari - objem, žgečkanje, moj čas in dotik. pa risanke in računalnik :)

ja nejcko, pr ns tut kupimo pol pa je interesantno ene 2 dni. sej uničuje ne, se pa samo nabira in če ima ne vem 50 mini muckov veš da je to sama šara še, sej z njimi se ful igra, ampak toliko pa jih res ne rabi ker se fizično ne moreš igrat z vsem tem. samo strese vse po sobi, potem je pa še problem pospravljat.

Hoj!

Moja punca ima toliko igrač in knjig, da vsi padajo dol ko to vidijo. Najbolj tisti, ki imajo probleme s tem, da soba ni pospravljena, ker nemore bit, če je not cela mala trgovina igrač . Problem je bil po mojem v tem, da sem jaz precej otročja in me to ne moti. Načeloma . Zatakne se definitivno pri vprašanju-pospravljanja in seveda, bistveno, pri vprašanju- ali otrok sploh potrebuje toliko krame?
Vest sem si mirila s tem, da ima podznak v znamenju bika in, da se v tej in tej konstalaciji pri njej kaže izrazita potreba po materialnem ograjevanju, ki pri njej poteši občutek varnosti. Se čudno sliši, vem. Ampak bila je prvi vnuk, torej tudi prva nečakinja po vseh straneh-kupovali smo ji vsi vse! jaz se nisem mogla zadržat, drugi pa še manj.

Ko je imela nekje 5 let, kot tvoja hči, sva nabrali 3 velike vreče igrač, ki jih je podarila sosedam, ki so bile iz izrazito socialno problematične družine. Njim ji ni bilo težko podarit svojih stvari. Ti povem, da me je za par igrač, ki so bile zelo drage, prav stiskalo, ko jih je metala v vreče, ampak sem morala bit tiho, ker-takrat se je sploh videlo do katerih stvari sploh ni imela odnosa.
Ima pa dejansko igrače, katerih ne bo dala nikomur, pod nobenim pogojem. Zanimivo je, da zelo pazi na svoje stvari. Njene igrače so vse nepoškodovane. in preigrane, ali kako bi se reklo. Še vedno se igra z zbirkami živali iz Mullerja, za katero z mojo mamo-ki ji te drage igrače kupuje-meniva, da presega 200 figuric, pa bo decembra stara 12 let!

Ona enostavno potrebuje toliko igrač in seveda knjig. Večkrat se pošalim, da ima v knjigah in igračah balo za poroko.

Mogoče je tvoja punčka tudi tak tip. Seveda je pri otrokovem izsiljevanju vedno treba bit neomajen. Vsak otrok ima svoje potrebe-zato tvoja hči deluje materialistka, drugi so potencialni kandidati za plombe, ker zahtevajo bombone, tretji izsiljujejo pri starših ljubezen in tepejo bratce...itd., da ne naštevam...vsak otrok, ne-vsak človek ima svoj problem.

Lahko te pomirim-moja hči sicer ni dnevno izsiljevala za igrače, ker ji ni bilo treba-je stalno nekaj dobivala, je pa dnevno težila da hoče k svoji babici. v bistvu se sliši neprimerljivo, pa vendar gre za isto stvar-uveljavljanje svoje volje. Kar pa sploh ni slabo, če človek ima svojo voljo. Z leti so njene zahteve izzvenele. oziroma-sama se jih je naučila brzdat. prav tako brzda svoje potrebe po materialnem. Hecno-ampak zelo je pomagalo, ko sem šla na porodniško. s svojim golim dohodkom- torej porodniško, ker nisem opravljala dodatnih honorarnih del- ji nisem več mogla nudit vsega. Neverjetno dobro je sprejela, da nimam denarja. Pri oblačilih vedno najprej preiščeva znižane izdelke, ker hočem da se nauči živet po svojih zmožnostih. to pomeni, da kljub vsej pozornosti in obdarovanju od prej, le ni postala neka neizprosna materialistka, kot smo se bali.

Ker ti ne znam točno svetovat, kaj narediti, sem ti opisala svojo izkušnjo z otrokom materialistom.

1.Jaz ji nisem kupila vedno vsake stvari, ki jo je hotela.
2.Za kake blesarije sem rekla, da bova denar raje dali v šparovček, pa bo videla koliko se bo nabralo za kaj večjega.
3.Vedno v trgovini dobi kako sladkarijo.
4.Če so bile igrače/obleke predrage sva našli cenejše, podobne stvari

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala.

Glede žepnine pa- sva z njenim očetom mnenja, da je ne potrebuje, ker meniva da bo z denarjem razpolagala sama takrat, ko ga bo sama zaslužila.





_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

Glede žepnine pa- sva z njenim očetom mnenja, da je ne potrebuje, ker meniva da bo z denarjem razpolagala sama takrat, ko ga bo sama zaslužila.




[/quote]


Polma nekako se strinjam s teboj, to glede žepnine pa nikakor!! Sama je nisem dobila, pa so mi jo hitro uvedli, ker sem hodila v trgovino kar ukrast, ker nisem imela nič cekinov Razmislita o tem z očetom

uf.....pri nas je blo tudi grozno.
sicer ne vem kako mi je uspelo, ampak nimamo vec teh problemov.nekako pocasi sem jima dopovedala, da ni dosti denarja, da lahko kupimo kar vase kar si zelita. ko sta sitnarila, sem jima vex govorila in tupila v glavice, da ce zdaj kupimo igracko, ne moremo kupit mleka, kruha in ostale hrane, kar pomeni, da bomo lacni, ampak se bomo lahko vseeno igrali z novo igracko. ene parkrat sta ugovarjala, pol pa smo res kupili 1x igraco, hrane pa nic.
ko pridemo domov....juhuhu!!!!nova igraca!!!!
in ko sta postala zvecer lacna, sem rekla: jah....ma se cetrt kile kruha od predvcerajsnjim. 2 deci mleka, 2 jajcka, pa hrenovke .

"ja kaj pa vecerje??? a nisi nic skuhala?????"
sem rekla:NE, ker mi je zmanjkalo denarja zaradi igrace. pol sta se vsa zalostna sprijaznila z jajckom na oko.
in od takrat ni vec problema.

ko tole berem, mi je padla na pamet moja ideja o posojevalnici igrač. pa sva jo z možem kmalu zavrgla, ker povsod berem in slišim, da so sposojene igrače leglo bakterij in da ne bi nikoli dali otroku rabljenih igrač v roke itd. samo ko berem tole, pa niti ni tako slaba ideja, če bi bili starši takih primerkov malo razširiti svoje kriterije.. kaj pravite - posojevalnica igrač za take otroke?

hvala punce za tolk odgovorov.

zaenkrat mi je najbližja ideja, da če dobi novo igračo, da more dat eno naprej in sem ji to idejo tut že predstavila. potem je cel popoldne premlevala katere igrače bo dala če bo dobila novo..:) kar naj malo tuhta.
v glavnem žepnino sem se odločila da obdrži, mogoče jo bomo spremenili na krajše časovno obdobje manjšo vsoto. vendar bom vztrajala, da jo hrani vsaj do 10€ predno kupi kaj novega.
sama ji igrač ne bom več kupovala. v trgovini imamo pa itak pravilo da si lahko izbereta obe 1 stvar ampak prehrambene izdekle - največ je kinder jajček.

sem se pa odločila še, da bomo čez vikend pregledali vse igrača ki jih že ima in jih nekaj ki samo še ležijo okoli odda za revne otroke. ker se mora naučit tudi deliti oz dajati - tudi to ji namreč ne gre. vse je moooojeeee! :) za nagrado bo dobila pa kaj nematerialnega - recimo res kak izlet v zoo ali kaj podobnega

no tiso o bikcu po horoskopu ne drži, ker je mlajša bik in ji za materialne stvari dol maha :) tavelka je pa rak??!! pa rakom ne vem koliko pomenjo materialne dobrine? hehe.

takole bomo zaenkrat probali potem pa bomo videli kako se bo obneslo.