Danes smo nadaljevali sezono z ogrevalno turico po Veliki planini. Glede na to, da bo v soboto tam tekmovanje harmonikarjev, smo se kar dobro odločili iti zdaj, med tednom.
 
Za triletnega Žana je seveda vzpon iz doline prehud zalogaj, zato smo se poslužili za spremembo gondole do Šimnovca. Od tam smo se povzpeli na Gradišče in nadaljevali po grebenu Zelenega roba do planšarije na Mali planini, kjer strežejo verjetno najboljše kislo mleko na celotni planini.
 
Od tam smo ze začeli vračati mimo Jarškega in Domžalskega doma, skozi planšarsko naselje ter mimo gostišča Zeleni rob do Šimnovca. Naredili smo kar lep krog za malčka, ki je najbolj užival v opazovanju številnih teličkov.

Živjo!

V nedeljo bi radi šli na izlet z našo devetmesečno deklico, zato sem iskala ideje tukaj. Ko sem brala za nazaj sem opazila, da ste uporabljali nosilko za otroka. Zanima me kaj ste naredili, če je otrok v nahrbtniku zaspal? Kakšen teden nazaj smo odšli na bližnji hrib in hčerka je na poti nazaj v nahrbtniku zaspala. Nošnja spečega otroka se mi ne zdi najbolj varna, glavica je mlahava in mimogrede lahko pride do kakšne poškodbe.  Kako ste vi reševali ta problem? Ali obstaja kakšen pripomoček za fiksacijo?
Vsakega mnenja in izkušnje bom vesela.

za vse vaše podvige.

Lp

Mislim, da se lahko največ naredi z enakomerno hojo ko vidiš, da otrok spi. Drugače obstoji neka opora, podobna potovalni blazinici, vendar je nismo uporabljali. Glavica dejansko postane mlahava, ampak nahrbtnik ima itak rob, ki glavico zadrži na pravem mestu.
 
Dobro pa je začeti s krajšimi potmi, naprimer tista na Jesenje je kar prava, ali pa na pl. Lipanco pri Debeli peči.

Bilo  je prvič, da smo nekam šli z nosilko, nisva pričakovala, da bo zaspala zato sva bila malo zmedena. Glavico je naslonila na sprednji in stranski oblazinjeni del nahrbtnika, ni blo videti, da ji je neudobno samo midva sva imela nelagoden občutek. Na poti do koče in pri njej je bilo vse tako zanimivo, da ni imela časa ne jesti ne spati. Ni čudno, da jo je nazajgrede premagala utrujenost. Drugič se bomo  pri koči zadržali dlje časa, da bo tam kakšno kitico odspala. Če bo pa zaspala je torej čist ok, da se trudva hodit čim bolj enakomerno?!  Ne preveč komplicirat, a ne?

Hvala za ideje, mogočo res sprobamo. Mormo preštudirat in naredit plan (navadno sva se samo pridružla skupini in se pustila vodit). Da se kje ne izgubimo...

Tudi moja dva fanta sta vedno zaspala v nahrbtniku (nosilki). Ne se sekirat! Če je nosilka dobra, ima dovolj visoko postavljeno oporo za glavico, da ta ostane v približno dobrem položaju. Samo naštimat je treba spodaj, da ni sedalni del previsoko (pri 9 mesečniku to verjetno sploh ni možno, bolj pri večjih).
Otroci silno radi zaspijo, če jih nosiš v nosilki - mi smo včasih to uporabili kot sredstvo za uspavanje (podobno kot avtosedež + vožnja).

Danes smo se povzpeli do pl. Korošice nad Ljubeljem. Parkira se na prvem ovinku serpentin do predora Ljubelj. Hodimo po traktorski kolovozni poti, večinoma je vzpon kar prijetne za malčke, razen velikih gruščnatih kamnov v spodnjem delu poti.

Na planini se dobi odlično kislo mleko, žgance in podobno hrano. Cene so ugodnejše kot na kakih bolj poznanih lokacijah.

Danes smo se povzpeli na ta slovenski "ognjenik". Seveda je že davno ugasnil, kot prijetna posledica njegovega delovanja pa kameninska sestava ugaja borovnicam, ki jih je tu v izobilju. Spremljajo jih maline, ki so prav tako kar bogato obrodile. Tako se lahko krog, dolg dve uri, mimogrede spremeni v šesturno sprehajanje od grmička do grmička.

Za izhodišče smo vzeli kar Kočo pod Smrekovcem 1375 m, kjer se odcepi malce pod njo gozna pot ki preči pobočja v smeri proti Komnu. Po gozni poti smo med obiranjem malin in borovnic prikorakali do Krumpaške planine, nato pa se obrnili desno navzgor in se skozi plantaže borovnic prebili do steze ki poteka po hrbtu proti vrhu Smrekovca. Od tam pa smo se le še spustili nazaj do koče.

< Sporočilo je popravil Primoza RR -- 21.8.2007 18:42:01 >

Opravili smo pohod na Triglav v postavi Ankaa, Ajda 6 let in Žan 3 leta (Žan samo do Vodnikovega doma) in sicer:

1 dan: Rudno polje - Studorski preval (vmes še vzpon na Ablanco 2005 m) - Vodnikov dom.

2 dan: Vodnikov dom - Konjsko sedlo - Kredarica - Triglav - Planika - Konjsko sedlo (skok na Cesar 2098 m) - Vodnikov dom.
3 dan Vodnikov dom - Studorski preval - Rudno polje.

Malčke je dobro od Vodnikovega doma naprej navezati, ker je pod stezo precejkrat kar dovoljšen prepad.

V soboto smo se na poti na morje ustavili še v Senožečah in opravili prijeten vzpon na Vremščico, ki je predzadnji tisočak pred morjem. Pot je primerna za vzpon z malčki in jo je skupaj za tri ure.

Danes sva se z Gorazdom (7 let) v krasnem vremenu vzpela čez Gradiško turo po plezalni poti. Vzpon je trajal uro tričetrt, sestop pa pol ure manj. Ferata je zelo lepo opremljena in super za prvi tovrstni vzpon z otrokom.
Obvezni so plezalni pasovi, čelade, komplet za samovarovanje in 5-meterska dinamična vrv. Gorazd je bil nad plezanjem navdušen, jaz pa sem se ob odličnih varovalih tudi zelo fino počutil.

Ja Gradiška tura je zelo primerna za malčke, ker ni krušljiva pa še kratka je (plezalni del). Ko sva z ženo peljala čez  Ajdo pri petih letih ji je žena vpenjala samovarovalni komplet jaz pa sem jo od zgoraj še varoval z vrvjo. Problem postane, ko je otrok enkrat težji in je potrebno varovanje spremeniti, velikokrat ne gre več brez zamudnega varovanja na polbičev vozel.

Gradiška tura nas letos še čaka - vendar le plezališče, kjer se da oktobra lepo nastavljati sončnim žarkom, pa še ruji takrat pordečijo.

Spomladi pa načrtujemo Gradiško turo v celotni družinski postavi kot ogrevanje za Triglav.

Ura in pol zložne hoje. Zdaj je za ta izlet že malo pozno, ker je lega pretežno senčna.

Hvala.

Imamo 4-letnico, ki je zaenkrat kar pridna za hojo. Kolikor vreme dopušča je vsak vikend nekje v hribih. Ponavadi gredo zraven še prijatelji, ki imajo enako staro punčko in se spodbujata. Malo so se že naveličali enih in istih smeri.
Katero smer (Gorenjska in osrednji del države) bi svetoval za te jesenske dni? Hoje naj bi bilo nekje do ure in pol oz. lahko tudi več, če pot ni prezahtevna.

Na Sv. Jakobu nad Preddvorom ste že bili? Sicer je običajno kar gneča ampak hoje je ravno prav.

Pa na Ratitovec iz Prtovča se tudi pride v kaki uri in pol.

Kriška gora iz vasi Gozd.

Mi gremo jutri z našim triletnikom in šestletnico na Viševnik 2050 m, pogledat sneg.

Jakob je bil od lanskega novembra (od takrat zbiramo žige) osvojen 12x. Bila je na Veliki planini, Lubniku, Mohor, Jošt, Šmarna gora, Štefanja gora, Tamar, Krvavec... Pač smer izbiramo glede na razpoložljiv čas in vreme. Kdaj pa kdaj je potrebno tudi samo na griček, da se reče: Oh, to je pa čisto lahko. Jaz bi kam višje.

No saj Viševnik je tak 2000-ak da se da priti na lahek način višje. Izhodišče je Rudno polje 1400 m na  Pokljuki, tako da je do vrha 1,5 ure vzpona. Le vršnih nekaj metrov je malo težavnejših, tam je najbolje malčka navezati nase z nekajmetrskim kosom vrvi.

Naš Žan je vrh dosegel samostojno teden dni pred tretjim rojstnim dnevom.

Danes smo se povzpeli na tipični zaključni 2000-ak letne sezone, Viševnik 2050 m nad Rudnim poljem na Pokljuki.

Za popestritev ture je poskrbel sneg, ki že delno prekriva vršna pobočja in omogoča kar nekaj dsanja ob poti navzdol.

Žan 3,5 let je potreboval za vzpon skupaj z igro 2uri in 15 minut.

Včerajšni sončen jesenski dan smo izkoristili za čudovit izlet na Češko kočo. Lovro (11m) nam je takoj zaspal v nosilki Deuter KC II, kasneje pa je užival v čudovitem razgledu. Starejši sin (27m) pa je SAM prišel do konca gozda, nato pa ga je ati nesel v nosilki. Na vrhu nas je pričakalo sonce in okusna jota.  Aja, pa prvič letos smo pošlatali sneg.

Upam, da bo jesen dolgo obsijana s toplim sončkom.

Tudi mi se pridružujemo željam o jesenskemu soncu - upajmo, da najlepši dnevi šele pridejo, tam nekje sredi oktobra.

Ker smo bili danes slučajno na tem lepem koncu Slovenije smo mimogrede obiskali tudi ta flišnati grič. Za izhodišče vzpona smo izbrali vasico Osp, odkoder je do vrha Tinjana speljana steza po borovem gozdu (tu poteka slovenka planinska transferzala) .


Izlet je primeren tudi za malčke.

Danes smo izkoristili lep jesenski dan za verjetno zadnji družinski obisk visokogorja. Sicer je bila postava nekoliko okrnjena: primoza, Ajda 6,5 let in Žan 3,5 let. 

Cilj je bil standarden: najprej vzpon od gornjega parkirišča pod pl. Lipanco na Debelo peč, nato pa nazaj grede še na bližnji 2000-ak Brdo.

Ker sem moral skrbeti za dva malčka, sem se poslužil varovanja vse od skalnate strmine nad pl. Lipanco naprej. Ta sistem se je izšel brez vsakih težav, tako da smo krog opravili b.p.

Sončen jesenski dan smo izkoristili za izlet iz Kamniške Bistrice do slapu Orglice. To je bil prvi izlet za našo malo Gajo (7 mesecev) z nosilko! Bili smo trije odrasli in seboj smo imeli 5 otrok - res živahna druščina  . Za pot smo rabili kako uro in pol gor in malo manj dol. Pot je zanimiva - gozd, rečna struga, balvani, na koncu pa (lahko) plezanje do slapu - tudi za majhne otroke... Toplo priporočam.

< Sporočilo je popravil Primoza RR -- 15.10.2007 6:03:22 >

Do slapu Orglice smo imeli pred leti zaključni izlet vrtca, ki je prav lepo izpadel.