Za vse mamice, ki ste v srečnem pričakovanju, sva se odločila, da najino izkušnjo deliva z vami.
Da postaneva starša sva si želela bolj kot vse drugo na svetu. V 12tem tednu sva se nadvse veselila obiska nuhalne svetline. Že zunaj sva bila na trnih in polna veselja, da bova videla najino dete. Aja naj povem še to, bila sva v DRAVLJAH pri DR. SAVA RANT-HAFNER. To ime si je vredno zapomniti in naj vam povem zakaj. Torej, nastopi najin čas. Pripravim se za pregled, dragi sedi zraven mene in "gospa" doktor začne odkrivati najino dete. Trajalo je cca 15 min da se je mali obrnil prav in da je lahko izmerila svetlino. Po sproščenem pogovoru mi zdravnica reče, da naj se oblečem in sedem zraven na posteljo. In ona z listom v roki začne pogovor:" Poglejta, namerila sem 4,9 svetline, kar ni v redu. Imate povišano tveganje, da z malim nekaj ni v redu. Glede na razmerja imate Trisomy 21 1:20, Trisomy 18 1:39, Trisomy 13 1:532, torej riziko je 1:139." Mi2 v šoku, kaj naj bi to pomenilo, sva jo vprašala. In ona:" Vaše dete nima možnosti, da preživi." Jaz v jok, moj še vedno ne dojame. V obupu jo vprašam, kako bo to zdaj vplivalo na drugega otroka, in ona:" Gospa, mislim, da je najbolje, da tega otroka najprej odžalujete, šele nato začnite razmišljati o drugem otroku." Ko jo moj vpraša,če obstajajo še kakšne preiskave, da bova prepričana, da nekaj ni v redu, nama je ona odgovorila, da ne vidi potrebe po tem, in da niso zanesljive. V joku in obupu sva odšla iz ordinacije ter se povsem sesuta odpravila domov povedat domačim. Vsi smo jokali in še danes se spomnim, kako me je bolelo v prsih. Podrl se nama je svet. Naslednji dan sva šla k ginekologu in on mama reče, da ima mali 5% da je kaj narobe in 95% da je zdrav. Ulil nama je upanje, takoj sem se naročila na pregled v P (biopsija, ker so rezultati prej) in neka sestra SAVERINA me je naročila takoj naslednji dan za poseg. Hvala bogu za to osebo, vseskozi mi je stala ob strani in me mirila. Poseg je bil boleč, priznam, zaradi živcev mi lokalna anestezija ni prijela. 4 Dni sva čakala na odg in točno na roj dan mojega dragega so nama sporočili, da pričakujem zdravega fantka :) Bolečine in strah so se nadaljevale skozi celo nosečnost. Šla sva na UZ srčka, vse je bilo v redu, vsak teden kontrola rasti-mali je super napredoval. Ugotovili so, da je bila svetlina povečana zato, ker imam dve žili v popkovini. To naj bi zaviralo rast ploda, a moj srček je bil močan in je pridno jedel. Rekli so tudi, da ne bom donosila. Vse do poroda me je nekje v podzavesti skrbelo, da bo karkoli narobe z njim. Zaključek je sledil 12dni nazaj-rodila sem točno na rok, velik je bil 50cm, težak pa 3285 fantek :) Ko so pregledali popkovino, so bile v njej tri žile! Torej so se zmotili tudi v tem! Sedaj je sreča popolna, mali je res dobrovoljček in kar je najbolj pomembno-ZDRAV! Punce, polagam vam na srce, da svetline ne vzamete resno in ne obupate na prvem koraku. Splača se potrpeti vse, mali zaklad vam bo nekoč hvaležen!