Zdaj bom spet obtožen, da sem pameten in vzvišen in kaj vem kaj še vse ampak vseeno bom vprašal: kaj vse ni pomagalo ? Si 100% prepričana, da so bili starši pri kazni dosledni ? Kar se mene tiče tu ni debate: ne boš šel po kruh - ne boš ga jedel! In če otrok že od malih nog ve, da si dovolj nor, da boš vztrajal pri svojem bo prekleto dobro premislil kaj se mu splača in kaj ne - preizkušeno v praksi. Če pa 8 let prenašaš otrokovo izkoriščanje potem pa obstaja velika verjetnost, da tudi udarci ne bodo pomagali. Tako enostavno pa tudi ni, da bi s par udarci popravil napake, ki si jih delal par let. Pa ne pravim, da je bilo pri vas tako, ker ne vem.

Pa še nekaj je zanimivo: veliko staršev stare šole se zgraža (moji so že takšni), ko npr. vidijo da otroku za kazen odrečeš zajtrk. Po drugi strani pa isti starši niti z očesom ne trenejo, ko otroka namahaš po riti.



Dopuščam možnost, da to drži, čeprav mislim, da je v veliki večini primerov problem drugje. Ampak ok, recimo da tvojemu bratu res ne bi pomagalo nič drugega kot batine. Kako pa veš, da je otrok iz našega primera tak ? Si ne zasluži vsaj priložnosti ?

d.

Sicer sem sama komaj noseča, tako, da me verjetno vse to še čaka, 101 vprašanje kako reagirati, jaz bi ga verjetno kr pošteno po rokicah udarila , da bi si zapomnil, kaj veš, lahko se tega navadi in te bo kloftal, kadar se mu bo zdelo, da ima prav

David, s tem, ko otroku prepoveš zajtrk mu mnogo bolj škoduješ, kot pa z eno po riti. Ena po riti ne pusti na otroku nobenih fizičnih posledic, odtegovanje zajtrka mu jih pa lahko.

Bedasto sem se izrazil (nič novega): odrekanje zajtrka pri nas ni kazen za to, ker npr. ni pospravil igrač prejšnji dan. Gre bolj za "izsiljevanje": dokler se ne oblečeš in ne obuješ copat, ne moreš k zajtrku - če se boš obiral boš zajtrk zamudil. Ali: lahko gledaš televizijo ampak zamudil boš zajtrk - in če ga boš zamudil, boš na hrano čakal do malice. Niti enkrat ga še ni zamudil. Najdlje smo prišli tako daleč, da smo začeli pospravljati mizo in takrat je doumel, da mislimo resno. Zdaj "grožnje" sploh niso več potrebne. Ampak to deluje pri našem, ki rad je . Pri otroku, ki že itak noče zajtrkovati to seveda odpade. V glavnem - izbira je otrokova, ve kaj mora storiti, ve kakšne bodo posledice če tega ne bo storil. In ve, da posledice bodo.

Pa da "napadem" še matejko81: otroka je po mojem mnenju veliko težje naučiti strpnosti kot nestrpnosti. Poglej okoli sebe, koliko je eksplozivnih otrok. Česa misliš, da ga učiš s tvojo reakcijo ? Strpnosti gotovo ne. Daj mu vsaj priložnost, da se popravi kako drugače, saj je tvoj otrok, zasluži si jo. Po prstih ga še vedno lahko, če bo vse ostalo odpovedalo.

d.

Da dodam svoj piskerček. Sama še nimam otrok, ampak upam, da mi bo mogoče pa to nekoč le dano. Vam tudi, da je najlažje komentirat in sodit vzgojo drugih. Moram reč, da se strinjam z Gino in s Kalbom. Pač jaz tudi ne verjamem v vsa ta prigovarjanja in olepševanja. Vsak otrok je drugačen in nekaterim se z lepo besedo ne da nič dopovedat.  Dodam pa tukaj en primer. Prijatelji imajo 4 letno hčerko. Nazadnje smo bili skupaj v toplicah. Ko smo hodili do apartmaja, je deklica med potjo enostavno izginila. Iskali smo jo vsi, od receptorja, natakarja..... Dokler ni prišla ena mamica na balkon in povedala, da je ena punčka pri njih. Če bi bila moja, bi definitivno ob razložitvi, da se ne sme hodit vstran od staršev, dobila eno čez rit. Ampak, ker imajo tudi oni vzgojo brez udarcev, so ji samo povedali, da naj tega ne počne več. No vas razveselim, ob odhodu se je zgodilo enako. Spet je zginila in spet je dobila razlago. Potem smo prišli domov in je babico ozmirjala, se drla nanjo da jo bo ubila...in spet je dobila razlago o tem kako se ne sme. Pa še miljon takih stvari. Dodam še to, da straši niso postavili nobene meje in punca že sedaj uveljavlja svojo voljo, ker če ne je ogenj v strehi. Torej je tako boljše? No, moji, če mi jih bo uspelo imeti, bodo definitivno dobili tudi po riti.

Takih debat sploh ne bi bilo, ce bi tudi Slo imela sprejet zakon, da se otrok ne sme udarit…  ne v vrtcu, soli.. in ne doma....ja, nekatere drzave ga imajo.. Potem nihce ne bi vec o tem razmisljal…
Stvar bi bila kazniva in pika...

Po obcutku bi rekla, da je problem vzgoje v tem, da je bila vcasih res na ”trdo roko”.. potem se je pa cez noc razspihala ideja, da otrokom se pa sploh ne sme nic reci.. vse je bilo njim prepusceno.. poceli so v glavnem samo tisto, kar so zeleli… prepuscene so jim bile tudi tiste odlocitve, katerih niso bili zreli…. Lahko bi se ji rekla anarhija.. pretirano popustlijivost..  zdaj  pa pocasi iscemo prave odgovore… Eh, saj se sama ne razumem kaj sem mislila povedat… heheh

Demokraticna vzgoja niso samo lepe besede. In razlaganje razlaganje. Je vzgoja k spostovanju, empatiji, odgovornosti , strpnosti. itditd. Vzgajamo z zgledom.. in ce si ne zelimo, da se otrok pretepa, krici, zali.. potem bomo s svojim vedenjem poskusali nasprotno, kaj ne.. In seveda jasno pokazali kaj ne zelimo.. ce se to prekrsi.. opozorilo- akcija. Otrok mora zacutiti reakcijo na svoje vedenje.. Razlicni otroci-razlicne kazni.. v tem se tudi strinjam. Vsak pa ima nekaj, za kar mu je zelo hudo, ce se mu vzame, prepove.. vsak ima svojo ahilovo peto... Ce prekoraci kazen.. zamenjaj taktiko..
Sama raje pohvalim dobro delo.. kot kaznujem... ker je mnogokrat bolj ucinkovito...

Gina, evo se nekaj imava skupnega.. jaz imam tudi brata.. gor smo zrasli tudi s kaksno po riti.. pa odstranitvijo v kot.. pa bolje da ne nastevam.. Pa ce primerjam sebe in brata.. sem rasla v eno ubogljivo bitje, ki nikoli ni imelo v solah tezav.. medtem ko se je brat z vsako po riti bolj in bolj upiral.. Zelo trmast karakter... delal tezave doma in v soli...  Torej tudi v obratenm ne drzi, kaj ne...Verjetno obe mami nista znali postavljati meja.. vem, da je moja velikokrat obupala nad njim.. ni vec imela energije.. in mu ni stala v oporo takrat, ko je to rabil...

Mogoce bo zvenelo nesramno.. ampak tisto “ga bom po rokci” zame spada bolj v dresuro pasjega mladica, kot otroka... Kaj naj otrok s tem pridobi? Da, ce bo se nekaj stikal, bo priletela ena od mame... bo auu.. Poskusi raje z ne (miljoni ne).. pa odstranitvijo.. pa preusmeritvijo.. ne pa prcprc po rokah… In ko drugic njemu nekaj ne bo vsec, te bo tudi po rokcah.. bo pa panika v hisi… eh ja…

Vzgoja je res tezko delo.. vzgoja svojih otrok eno najtezjih.. Vsi pa se jih trudimo kar najbolje pripravit na zivljenje... Jaz tako, da se izogibam “zdravilne po riti”, zasmehovanja, zaljenja, vpitja... ceprav me vcasih tudi odnese... in vem, da najveckrat zato, ker sem skurjena.. in ne zato, ker so otroci iskali.. In to jim tudi glasno povem.. ker nismo nezmotljivi, kaj ne...

Se opravicujem za dolzino.. zdaj se pa res ne javim vec... bom dala mir...
Vse dobro! M.

Hahaha, vsec sta mi izraza “tezko topnistvo”... in “metoda karateja”...

Evo, zopet ista pesem. Očitno ne znam razložit. Še enkrat: zavračanje ene po riti NE POMENI DA LAHKO OTROK DELA VSE KAR MU PAŠE! POMENI SAMO TO, DA PRITISNEŠ NANJ Z DRUGIMI SREDSTVI. (Se opravičujem za vpitje.) Razlaga ni vedno dovolj, večinoma je potrebna akcija. Za ene je akcija = ena po riti. Za mene pač ne.

Banalen primer, ki ga večkrat opazim: otroci na obisku pač včasih razgrajajo in delajo neumnosti. Velikokrat jih starši desetkrat opozorijo, enajstič pa pade ena po riti in potem se otroci ponavadi razdelijo na dve skupini (izjeme so redke): eni se smejijo in razgrajajo dalje, drugi pa obsedijo kot kup nesreče ali pa se sploh nočejo več igrati. Naslednjič se zgodba ponovi. Moj predlog: otroka opozorimo. Če ne preneha, ga pokličemo k sebi, počakamo da se umiri in mu lepo razložimo, da bomo pač morali domov, če ne bo nehal razgrajati. Če ne preneha dobi zadnje opozorilo, še enkrat resno. Če tudi to ne pomaga je šale konec: gremo domov! In ko pade odločitev, da gremo domov potem gremo domov! Ne pomaga noben jok, nobeno vpitje, nobena obljuba, nobeno pregovarjanje. In če tu popustimo smo otroci pravzaprav mi! Če je treba mu samo še parkrat razložimo zakaj je do tega prišlo. Ne vem, jaz pri mojem vidim, da ga to boli veliko bolj kot bi ga 10 po riti. In tudi zapomni si to veliko bolj. In kar je najlepše: naslednjič, ko ga opozorim me vzame veliko bolj resno.

Prosim lepo: svet ni črno bel. Če otroka nočeš enkrat po riti še to ne pomeni da lahko otrok dela kar hoče. Velikokrat sicer je tako, kot je po drugi strani velikokrat tudi tako, da se otroci smejijo že med samim tepežkanjem.

Popravek: zdaj se pa počutim kot bedak, ker zgleda kot da sem prepisal Moino spročilo. Pa ga nisem, samo zgleda da pač zelo podobno gledava na stvari. Ali pa sva mogoče ena in ista oseba!

d.

< Sporočilo je popravil david -- 6.4.2006 13:46:43 >

Moa, kaj vse na tem svetu je že nezakonito, pa se še vedno dogaja. Tisti, ki vsakodnevno pretepa svoje otroke bo še naprej nekaznovan, tisti, ki pa z udarcem po riti, ki v bistvu fizično sploh ne boli upravičeno kaznuje svojega otroka bo pa kaznovan. Tole tvoje razmišljanje je majčkeno pretirano, vsaj po moje.
Se pa seveda strinjam, da udarec po riti ni za vsako otrokovo napako. Sicer pa ni nujno, da udarec po riti pali pri vsakem otroku.

Kar se pa tiste izjave tiče, ki primerja vzgojo otroka s pasjim mladičem....v bistvu na takšno neumnost sploh nimam komentarja.

Sploh veste da vsi trobite eno in isto? Samo malo besede obračate, na koncu pa ste vsi za eno po riti če ostalo "ne pali"....

Ni čisto tako. "Spopadli" smo se ob primeru iz prvega sporočila v tej temi: otrok prvič udari mamo. In eni bi ga kar po riti ali po prstih. To pa ni več "če ostalo ne pali". To je, kot pravi Moa - dresura.

d.

Ja super, pa ne da delaš na prometnem ministrstvu pri pripravi sprememb Zakona o cestnem prometu ali kake druge uspeščnice namenjene sankcioniranju prekrškarjev.

Dragi David, vsak bo vzgajal svojega otroka kot bo želel. Prvo pravilo pa je, da MOJ otrok svojih staršev (se pravi mene in svojega očeta) ne bo tepel!

Draga matejka81 - SEVEDA!


To pravilo je v veljavi tudi pri nas doma.

d.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Evo, tako pri nas delamo, ampak.... ....eden od mojih otrok ne razume tega. Temu otroku je vseeno, koliko posledic bo, bo probal še miliontič. To dete se je metalo iz kavča kot malo, ker bi rado dokazalo kavču, da nima prav, ker ga "dol meče", če se preveč približa robu.
Pa lahko ti naštevam tako dosledna izvajanja marsičesa, ampak nekaterim otrokom ne pride do živega. Prepričani so, da bodo enkrat že dosegli svoje, četudi še nikoli niso. To je v njihovi naravi. NImajo čuta za "varnost" ali socialnega čuta. Kar rabijo, bodo dobili čez trupla. So kot tanki, ki rinejo čez bojno polje. Tak je njihov stil. 

David, še nikoli nisem sploh videla kakšnega starša, da bi udaril otroka, ker se je na obisku neprijazno vedel in bil nevljuden. Vsem je bilo nerodno, pa si niso upali otroku postavit meje, to pa ja. Enako je v šoli, v trgovinah, v lokalih, še na igriščih.....Tole, da jih kar nekaj v tri dni tepejo, je pa za lase privlečeno. Ne živimo več v teh časih. To je spet iz knjig ven neresnica.

Učiti otroka tolerance je fajn. Samo trditev, da učiš otroka toleranco, če ga v življenju nikoli po riti, pa je bedarija. Pravzaprav je to ena velika demagogija. Neko vzbujanje krivde. Brez veze, to več pove o tistem, ki to reče, kot o meni. Pove samo nekaj o njegovem okusu in prepričanjih. 

Moe, uzakonjeno to nikoli ne bo, da se otroka ne sme po riti in to zato, ker tega v nekem velikem obsegu itak ni. Obstajajo pa  trpinčeni starši prej kot trpinčeni otroci. Bomo pa prišli nazaj na tiste čase, ko se bo to celo uradno dovolilo. Ena po riti namreč. Počakaj 25 let, pa boš videla.   

Se pa strinjam z eno trditvijo zelo močno, in to sem že velikokrat napisala - vzgoja ni za lene. To je garaško delo.

Gina, oprosti. Ampak še enkrat preberi svoje prvo sporočilo v tej temi in mi razloži v čem pa je potem štos tistega sporočila ? Je za tebe to, da te otrok udari - prvič - res tako grozna stvar, da ga je treba takoj udariti nazaj ? Ne vem, meni se zdi, da lahko potem kar nanizam seznam podobnih situacij, npr.:

- nalašč razbije kozarec (razbijal pa že ne bo!)

- po TV ekranu tolče s kuhalnico (uničeval pa že ne bo!)

- brezveze udari mlajšo sestrico (mlajših in nebogljenih pa že ne bo pretepal!)

- ugrizne me (grizel pa svojih staršev že ne bo!)

- vrže mi nekaj trdega v glavo (svojim staršem pa že ne bo metal stvari v glavo!)

- pljune me (svojih stašev pa že ne bo pljuval!)

- .....

Seznam stvari, za katere bi lahko rekli, da jih je treba že v kali zatreti lahko postane hitro zelo obsežen - pač odvisno od starša. In po mojem mnenju: rezultat take vzgoje ni vzgojen ampak prestrašen otrok.

Pa še to (ni povezano s sporočilom na katerega odgovarjam): zanimivo kako hitro dobijo nekateri občutek, da jim nekdo želi soliti pamet glede vzgoje in kako hitro mu dajo vedeti, da pa to res ne gre. Se mi zdi, da bi lahko psihologijo/psihoterapijo kar ukinili. Še posebej tisti del, ki se ukvarja z vzgojo otrok. Itak vsak starš najboljše ve kaj je dobro in kaj ne za njegovega otroka. No, kar se mene tiče ste varni . Pridržujem pa si pravico izraziti svoje mnenje in svoje poglede (razen če mi bodo to prepovedali lastniki foruma). Če nekateri nasprotno mnenje razumejo kot soljenje pameti - pa to najbrž ni več moj problem.

d.

Tole:



Tisto glede stalne prakse jemljem nazaj in se opravičujem, iz dveh konkretnih in enega hipotetičnega primera tega ne bi smel zaključiti. Samo oprosti: nisem še pa slišal, da bi kdo svojega otroka ugriznil nazaj. Meni se to ne zdi najbolj normalno. Po drugi strani pa se tudi jaz večini tukaj najbrž ne zdim najbolj normalen tako da se nimaš  za kaj sekirat.

d.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pa kaj te knjige toliko mučijo ? Očitaj mi, da se gibljem v čudnih krogih, če že hočeš. Ne moreš pa mi očitati, da vse pobiram iz knjig! Saj, če bi vedela koliko sem jih prebral mi itak ne bi. In še nekaj: jaz napišem " Banalen primer, ki ga večkrat opazim", ti mi očitaš "Tole, da jih kar nekaj v tri dni tepejo, je pa za lase privlečeno.". A ne moreš drugače dokazati svoj prav kot da popačiš to kar sem napisal ?



Round and round and round. In spet obračaš besede. Če se dobro spomnim sem napisal, da otroka z udarci prav gotovo ne učiš tolerance in za tem stojim. Nikoli pa nisem trdil, da je za učenje tolerance dovolj že samo to, da ga nikoli ne našeškaš. Kaj praviš na tole:

- otroci, ki niso bili nikoli tepeni so lahko vzgojeni dobro ali slabo

- otroci, ki so bili parkrat tepeni so lahko vzgojeni dobro ali slabo

- otroci, ki so dobro vzgojeni in niso bili nikoli tepeni niso dobro vzgojeni samo zato, ker nikoli niso bili tepeni

- otroci, ki so dobro vzgojeni in so bili parkrat tepeni niso dobro vzgojeni samo zato, ker so bili parkrat tepeni

- otroci, ki so slabo vzgojeni in niso bili nikoli tepeni niso slabo vzgojeni samo zato, ker niso bili nikoli tepeni

- otroci, ki so slabo vzgojeni in so bili parkrat tepeni niso slabo vzgojeni samo zato, ker so bili parkrat tepeni

Vsaj tukaj se menda strinjava ?

Pa zopet h konkretnemu primeru: otrok mamo udari prvič. Če ga udari nazaj bo lahko problem rešen, ni pa nujno. Če ga ne udari nazaj in poskusi drugače bo zopet lahko problem rešen, lahko pa tudi ne. In eni pravite takoj udarec. Jaz pa pravim, da je vredno najprej poskusiti kaj drugega. Pa vem, da se že ponavljam. Ne razumem pa, zakaj se vam nekaterim še vedno ne zdi, da se splača poskusiti. Saj stane samo nekaj časa. Vzgoja na srečo ni vse ali nič tukaj in zdaj. Če mama ne bo takoj vrnila udarca še to ne pomeni, da jo bo otrok vse življenje pretepal.

d.

-  Za otroka, ki noče jesti. Pa briga njega zajtrk in kosilo, pa še večerja.

Ta druga sredestva so navadno veliko bolj potuhnjena in nevarna kot ena po riti. Sam si se obesil na eno po riti ker veliko bolj uživaš izvajati psihični pritisk na otroka. Ena po riti ni še nikomur in tudi ne bo nikomur škodila. Ne gre za pretepanje, ker največkrat je od ene po riti ranjen samo otrokov ponos. Od tvojih psihičnih metod pa raniš še marsikaj zraven.

Greste domov? Torej otrok komandira kje ste in kdaj greste domov. In ne gre za 10 po riti ampak ena po riti.

Ne vem ali soliš pamet ali ne. Kaj misliš, da kar vse vprek eno primažemo al kaj? Ti si edini, ki otroku pove na tak ali drugačen način in ga vzgaja, vsi ostali pa sam klofutamo al kaj? Pa saj delamo isto kot ti (razen kaznovanja s hrano). Samo s to razliko da je v kombinaciji tudi ena po riti (pri tebi pa hrana). Kadar ocenimo da je tako potrebno.

V konkretnem primeru je naredila prav. Ni pa nobene ovire, da drugič ne bi reagirala drugače - in zopet pravilno.

Uživam ??? O joj. Tehnofil, a ti uživaš ko otroku naložiš eno po riti ? Ali od kod ti ta ideja o mojem užitku ? Dannyjeve zvezde, mogoče ?

Amapak tole vse skupaj gre že malo predaleč in v čisto napačni smeri. Jaz se ne grem več. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Moa, zdaj razumem.

d.

David, se popolnoma NE strinjam s teboj
DA, vsako neprimerno dejanje je treba zatreti v kali.
DA, otrok se mora zavedati svojih dejanj in čutiti njihove posledice.
In NE, razultat takšne vzgoje ni prestrašen otrok, ampak LEPO VZGOJEN otrok.

Ne verjameš? Če bi poznal mojo družino, bi morda spremenil mnenje
Moja 1,5 letna hči se dobro zaveda, kaj se sme in kaj ne ter kdaj prestopi meje. Pa je vesel, zadovoljen otrok.



_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)